Srbsko notranje ministrstvo organizatorjem vseevropske parade ponosa v Beogradu ni dalo dovoljenja za traso shoda, ki je načrtovan za soboto. Organizatorji Europrajda so napovedali, da bodo pripravili novo traso sprevoda, če bodo pri tem neuspešni, pa se bodo obrnili na upravno sodišče. Gre za še enega v vrsti poskusov srbskih oblasti, da bi shod prepovedali, kar je večkrat sam zatrdil predsednik Aleksandar Vučić. V Beogradu se že nekaj tednov odvijajo protestni shodi, imenovani litije, katerih udeleženci nasprotujejo organizaciji parade ponosa. Litije divjajo ob podpori vladajoče Srbske napredne stranke in nekaterih bolj obskurnih skrajno desnih strank, njihova prizadevanja po prepovedi parade pa blagoslavlja tudi Srbska pravoslavna cerkev. Dogodki v sklopu Europrajda v srbski prestolnici potekajo že od ponedeljka, organizatorji pa napovedujejo, da se bo sprevod zgodil v vsakem primeru.

Splošno sodišče Evropske unije je odločilo v prid Evropske komisije glede pritožbe Googla oziroma korporacije Alphabet, ki je po mnenju komisije zlorabila prevladujoči položaj na trgu. Google je namreč proizvajalcem pametnih telefonov z operacijskim sistemom Android in omrežnim operaterjem nalagal protikonkurenčne pogodbene omejitve. Od proizvajalcev telefonov je v zameno za uporabo aplikacij iz Googlove trgovine denimo zahteval predhodno namestitev Googlovega iskalnika in spletnega brskalnika Chrome. Sodišče je globo sicer nekoliko omililo: Evropska komisija je zahtevala dobre 4,3 milijarde evrov, sodišče pa je naložilo plačilo 4,1 milijarde evrov. Google se lahko na odločitev pritoži še na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Na Madžarskem so na birokratski način zaostrili pogoje za izvedbo abortusa. Notranji minister je namreč podpisal odlok, v skladu s katerim morajo nosečnice pred izvedbo abortusa pridobiti poročilo ginekologa, da so bile poučene o vitalnih funkcijah zarodka. To med drugim pomeni, da bodo nosečnice prisiljene v poslušanje srčnega utripa zarodka, da bi jih s tem prepričali v odstop od namere splava. Podobno počnejo že v nekaterih južnih ameriških zveznih državah, denimo v Teksasu. Poudariti velja, da je v zgodnji nosečnosti srčni utrip zarodka nemogoče poslušati – kot pravijo zdravniki, gre v resnici za zvoke, ki jih generira ultrazvok. Po trenutni zakonodaji je splav omogočen do dvanajstega tedna nosečnosti. Gre za prvo spremembo zakonodaje glede abortusa na Madžarskem od leta 1992, splav pa je v državi zakonit od leta 1953.

Ostajamo pri omejevanju abortusa, in sicer v ameriški Zahodni Virginiji. Oba domova zahodnovirginijskega zakonodajnega telesa sta namreč potrdila zakon, ki skorajda popolnoma prepoveduje opravljanje splava v zvezni državi. Abortus bo mogoče izvesti le, če bi s tem obvarovali življenje nosečnice ali v primeru posilstva in incesta, če so prestopki prijavljeni organom pregona. Zdravnikom, ki bi kljub temu ženskam omogočili umetno prekinitev nosečnosti, grozi izguba zdravniške licence. Zahodni Virginiji kajpak vladajo republikanci.

Poslanci Evropskega parlamenta so na plenarnem zasedanju sprejeli Uredbo o uvozu in izvozu izdelkov, katerih proizvodnja ne povzroča uničevanja gozdov. Gre za omejevanje tako imenovane uvozne deforestacije, in sicer s prepovedjo uvoza kmetijskih pridelkov in proizvodov, če so bili ti pridelani ali predelani na območjih deforestacije. Prvotni predlog, ki ga je pripravila Evropska komisija že novembra lani, je omejil uvoz palmovega olja, kakava, kave, soje, govedine in lesa z območij, kjer je bil gozd izkrčen po decembru 2020. Po novem so na seznamu tudi koruza, perutnina in svinjina. Poslanci so dodatno zaostrili še pogoje glede območij, saj noben izdelek ne sme biti uvožen z območij, kjer je bil gozd izkrčen po decembru 2019. Uredbo morajo sprejeti še predstavniki držav članic v Evropskem svetu.

Kazahstanska prestolnica se bo ponovno imenovala Astana. Skupina parlamentarcev je predsedniku države Kasimu Tokajevu poslala predlog za preimenovanje mesta Nursultan. Tokajev se s predlogom strinja, zdaj je na potezi parlament. Aktualni predsednik pa je sploh odgovoren za preimenovanje Astane v Nursultan. Ena njegovih prvih potez po prevzemu oblasti leta 2019 je bilo ravno preimenovanje glavnega mesta v čast in spomin na dolgoletnega predsednika Nursultana Nazarbajeva, ki je nepričakovano odstopil v začetku leta 2019. Kljub formalnemu sestopu z oblasti je po kučanovsko ohranil moč v državi, njegov izbranec Tokajev pa se je temu po treh letih uprl. Na junijskem referendumu, ki je sledil dolgotrajnim napetostim v državi, so volivci namreč potrdili ustavne spremembe in omejili vpliv družine Nazarbajeva.

Novice iz Slovenije

Obrambno ministrstvo, ki ga vodi Marjan Šarec, je podpisalo pogodbo za dva raziskovalno-razvojna projekta brezpilotnih letalnikov v vrednosti okoli 900 tisočakov. Prvi projekt, poimenovan Oborožen kombiniran brezpilotni letalni sistem, bodo izvajali 15 mesecev, drugi projekt Boj proti rojem brezpilotnih letalnih sistemov pa bo trajal predvidoma 18 mesecev. Pogodbi so podpisali s podjetjem Timtec Defense, katerega večinski lastnik je nihče drug kot velecenjeni podjetnik in dobrodelnež Ivo Boscarol. Ta je dejal, da sta projekta pomembna, ker odpirata vrata »elektronskemu, brezčloveškemu bojevanju in varovanju«.

Z mesta podpredsednice vladajoče stranke Gibanje Svoboda je odstopila Marta Kos. Že dober teden pred tem je odstopila od kandidature za predsednico republike. Odstop s podpredsedniške funkcije je Kos utemeljila z osebnimi razlogi, saj se bo namreč zopet preselila v Švico. V odstopni izjavi, ki jo je naslovila na člane sveta stranke, je med drugim zapisala, da odstopa »iz spoštovanja do funkcije« in da ima stranka tako priložnost, da »reorganizira vodenje na način, ki bo stranki omogočal, da se bo postavila na trdne temelje«. To po njeno pomeni suveren nastop stranke na prihajajočih lokalnih volitvah. Po neuradnih informacijah, ki jih je pridobil portal N1, ne gre za osebne razloge, pač pa za nesoglasja v stranki. Kos sicer ostaja članica Gibanja Svoboda.

Nekdanji odgovorni urednik tednika Demokracija Jože Biščak in kolumnist tednika Aleksander Škorc sta bila obsojena na pogojno zaporno kazen zaradi spodbujanja sovraštva in širjenja rasizma. Škorc je za revijo, ki velja za trobilo Slovenske demokratske stranke, prispeval rasistično besedilo Presežki 5, v katerem je med drugim zapisal, citiramo, »ker se bela rasa ne zmore obraniti pred navalom nekaterih ras, bo Bog ustvaril virus, ki bo najnaprednejšo raso rešil pred uničenjem. Je Bog torej rasist? Ravno toliko kot ljudje, ki iztrebljajo določene, njim škodljive živalske in rastlinske vrste. Ne gre za rasizem, gre za očiščenje. Odstranitev plevela.« Konec citata. Kazensko ovadbo zoper njiju je vložil filozof in medijski kritik Boris Vezjak. Nekdanji urednik Biščak si je prislužil šest mesecev zapora oziroma dve leti pogojnega prestajanja kazni, kolumnist Škorc pa pet mesecev oziroma dve leti pogojnega prestajanja kazni. Biščak je za spletno stran Nova24TV že napisal srce parajočo kolumno z naslovom: »Škandalozno: Sodišča v Sloveniji ne branijo svobode govora, temveč zatirajo! Biščak obsojen za satiro!«

Vir fotografije: MORS