Novi Kazahstan
V Kazahstanu je potekal referendum, na katerem so državljani odločali o dopolnitvi ustave s 56 amandmaji. Spremembe predvidevajo zlasti omejitev vpliva nekdanjega predsednika države Nursultana Nazarbajeva, ki je državi vladal tri desetletja, in njegove družine. Glasovanja sta se udeležili dobri dve tretjini volivcev, ki so referendum potrdili s 77 odstotki glasov za. Med 56 amandmaji izstopa zlasti prepoved zasedanja političnih funkcij za Nazarbajeva in njegovo družino. Ukinjajo se namreč posebni privilegiji prvega predsednika, ki je bil do sedaj v ustavi zapisan kot ustanovitelj države. Nazarbajevu in njegovim bližnjim bo odvzeta tudi imuniteta v sodnih postopkih. Referendum je ena osrednjih sprememb nove vlade Kasima-Žomarta Tokajeva, ki je vodstvo prevzel marca 2019. Tokajev je bil sicer izbrani naslednik Nursultana Nazarbajeva. Povod za razpis referenduma so bili protesti, ki so začeli januarja zaradi posledic odprave regulacije cen goriva. Upori, ki so terjali tudi smrtne žrtve, so prerasli v splošno nezadovoljstvo nad predhodnim sistemom Nazarbajeva, katerega naslednik naj bi bil tudi Tokajev. Ta se je po protestih lotil navidezne demokratizacije političnih razmer v Kazahstanu. Kakšne spremembe prinaša potrditev referenduma, pojasnjuje Clare Nuttall, novinarka portala BNE Intelli News.
Sogovornica pojasnjuje, da referendum sicer predvideva spremembe statusa quo, ki je v državi vladal za časa Nazarbajevovega režima.
Kljub temu da se je volitev udeležilo veliko število volivcev, ki so v večini podprli spremembe, pa tega ne smemo razumeti nujno kot podporo Tokajevovemu režimu. Kako so potekale volitve v Kazahstanu, opiše Joanna Lillis, neodvisna novinarka v Kazahstanu.
Lillis poudarja, da si je mnogo ljudi le želelo sprememb, ki jih je napovedoval referendum. Večina volivcev ni v celoti razumela vseh 56 amandmajev, a so na vsak način želeli odmik od predhodnega režima.
Spremembe, ki jih je po januarskih protestih začel uvajati Kasim-Žomart Tokajev, so za mnoge pomenili presenečenje. Tokajev, o katerem je veljalo, da je dolgo vladal v senci Nursultana Nazarbajeva, je po januarskih protestih s pomembnih funkcij odstranil vse Nazarbajevove ljudi ter napovedal korenite spremembe v politiki. Nuttall predstavi ključne razloge, da se je Tokajev odločil za pot proti bolj demokratični politiki.
Spremembe ustave pa lahko pomenijo tudi kupovanje glasov na prihodnjih predsedniških volitvah, pojasnjuje sogovornica.
Referendum deloma pomeni odgovor na zahteve, ki so jih protestniki izražali na januarskih protestih. Kljub temu da je bil upor zatrt, se trenutna vlada boji novih izgredov. Januarja so morale med protestnike poseči celo ruske sile.
Po mnenju Nuttall torej ne gre za pot proti demokratizaciji države, temveč odgovor na dane razmere in nezadovoljstvo državljanov.
A zahtevam protestnikov ni bilo zares zadoščeno. Mnogo državljanov je kritičnih do nekoliko vsiljenih političnih reform, s katerimi Tokajev poskuša kupiti mir v državi.
Lillis poudarja, da je glavna napaka referenduma pomanjkanje diskurza o spremembah, ki jih prinaša 56 amandmajev ustave. V javnosti se je razširilo vsesplošno prepričanje, da je referendum treba podpreti, kritično pozicijo pa so zavzeli le nekateri posamezniki na družbenih omrežjih.
Tokajev se pri nagovarjanju ljudstva ni poslužil dobro zasnovane kampanje. Sogovornica pojasnjuje, da so volivci spremembe podprli, saj jim predsednik ali opozicija nista ponudila alternative.
Volitev Lillis sicer ne smatra za nelegitimne. Kot težavo je izpostavila zlasti nagovarjanje volivcev in njihovo seznanjenost s spremembami, ne pa samega poteka glasovanja.
Kazahstan torej čakajo spremembe, a te zadevajo zlasti omejevanje moči nekdanjega predsednika, ne problematizirajo pa trenutne politične slike. Tokajev, ki je izid referenduma označil za dobo novega Kazahstana, pa si želi podpore volivcev tudi na prihodnjih volitvah.
Dodaj komentar
Komentiraj