Srbska premierka Ana Brnabić je ponudila odstop. Kot je povedala, meni, da so volitve edini izhod iz politične krize, ki sta jo povzročila dva strelska napada v začetku maja, po trditvah premierke pa politično krizo poglablja tudi opozicija, ki ni pripravljena na pogovore. Med zahtevami protestnikov in opozicije je prehodna vlada, saj ne verjamejo, da bi bile volitve med tem, ko je na oblasti predsednik Aleksandar Vučić, poštene. Vučić je na novinarski konferenci rekel, da je jasno, da predčasne volitve bodo, in da je to samo vprašanje časa. Dodal je še, da prehodne vlade ne bo, ker to po njegovem mnenju pomeni, da bi državo upravljal en tajkun in nekaj tujih centrov moči. Na zahtevo protestnikov je Vučić odstopil s položaja predsednika Srbske napredne stranke. Za naslednika je izbral obrambnega ministra Miloša Vučevića. Srbski notranji minister Bratislav Gašić je medtem podaljšal rok za predajo neregistriranega orožja policiji. Do 30. junija lahko državljani orožje predajo brez posledic. Gašić je zatrdil, da so v mesecu dni zbrali 68 tisoč kosov orožja. Gre za manj kot 10 odstotkov vsega neregistriranega orožja v Srbiji. 

Po podatkih Evropskega statističnega urada je realni bruto domači proizvod evroobmočja v zadnjih dveh trimesečjih padel, kar pomeni, da je evroobmočje v tehnični recesiji. V prvem letošnjem in zadnjem lanskem trimesečju se je realni BDP skrčil za desetino odstotka na trimesečje. Pri Eurostatu so vzroke za padec BDP-ja našli v padcu potrošnje gospodinjstev za 0,3 odstotne točke in padcu državnega trošenja za 1,6 odstotne točke. Države so namreč začele zmanjševati postpandemično potrošnjo. BDP se je v dveh zaporednih trimesečjih skrčil Nemčiji, poleg tega pa še Irski, Grčiji, Litvi, Malti in Nizozemski.

Evropsko sodišče za človekove pravice je zavrnilo odločanje o poljski prepovedi splava zaradi nezadostnosti dokazov. Osem žensk iz Poljske je leta 2021 na sodišče naslovilo pritožbo, da so jim s prepovedjo splava na Poljskem kršene pravice, ker jih prepoved sili v rojstvo tudi v primerih, ko je zarodek poškodovan. Sodišče je ocenilo, da tožnice niso podale prepričljivih dokazov, da so jih spremembe zakonodaje glede splava iz leta 2020 neposredno prizadele. Medtem je Evropska komisija poljski vladi poslala uradni opomin zaradi ustanovitve komisije za preiskavo ruskega vpliva na funkcionarje. V komisiji trdijo, da bi namen komisije lahko bil pregon opozicije pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami.

V bližini vasi Masjutivka v Harkivski oblasti na vzhodu Ukrajine je bil razstreljen cevovod amonijaka med ruskim mestom Togliatti in Odeso. Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva je plinovod razstrelila ukrajinska sabotažna skupina, medtem ko ukrajinski guverner Harkivske oblasti Oleg Sinjehubov trdi, da je cevovod uničilo rusko obstreljevanje. Vas Masjutivka leži tik ob frontni črti na ruski strani. Rusija z razblokiranjem cevovoda med drugim pogojuje sporazum z Ukrajino za izvoz žita prek Črnega morja. Sporazum so prejšnji mesec podaljšali za 60 dni. Cevovod med Togliattijem in Odeso je najdaljši cevovod amonijaka na svetu, letno pa po njem preteče dve in pol tone amonijaka.

Ameriški predsednik Joe Biden je uporabil veto na zakon, ki bi blokiral njegov program odpisa študentskih dolgov. Senat je zakon, tudi z glasovi desnega krila Demokratske stranke, sprejel pred enim tednom. Predsednik Biden je program odpisa študentskih dolgov napovedal avgusta lani, prijave pa so odprli oktobra. Dolžniki bi lahko v okviru programa zaprosili za odpis do 20 tisoč dolarjev dolga. Do odpisa bi bili upravičeni samo tisti z dolgovi v lasti zvezne vlade in z manj kot 125 tisoč dolarjev letnega dohodka, oziroma 250 tisoč dolarjev, če imajo družine. Dolg ni bil odpisan še nikomur, saj je zvezno okrožno sodišče v Teksasu zadržalo izvajanje programa. Vrhovno sodišče mora zdaj odločiti o ustavnosti programa. Medtem ko še čakamo na odločitev sodišča, sta odpis dolgov poskusila zakonodajno preprečiti kongres in senat. S koncem meseca preneha veljati tudi ukrep, sprejet med pandemijo covida-19, s katerim je vlada začasno ustavila plačevanje obrokov študentskega dolga. Odprava zamrznitve odplačevanja študentskih dolgov je bila med zahtevami republikancev pri dogovoru o zamrznitvi omejitve javnega dolga prejšnji mesec.

Regionalno sodišče v Fukuoki na Japonskem je odločilo, da prepoved istospolnih porok povzroča “neustavno situacijo”. S takšno formulacijo se je sodišče izognilo temu, da bi prepoved neposredno označilo za neustavno. Leta 2019 so istospolni pari na petih regionalnih sodiščih vložili tožbe zaradi prepovedi istospolnih porok. Dve sodišči sta prepoved podprli, tri, vključno z zadnjim v Fukuoki, pa so ugotovila neskladnost z ustavo. Po anketah okrog 70 odstotkov Japoncev podpira uzakonitev istospolnih porok, nasprotujejo pa ji v konservativni Liberalno-demokratski stranki. 

Vlada je razrešila pet svetnikov ljubljanske psihiatrične klinike. Poleg razrešitve petih predstavnikov ustanovitelja, torej države, je zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan direktorja klinike Bojana Zalarja pozval k odstopu. Svet je včeraj obravnaval očitke o nasilju na kliniki, o katerem je prejšnji teden poročal portal N1. Za razrešitev Zalarja se svetniki niso odločili, prav tako niso odstopili sami. Odločitev vlade je na tiskovni konferenci naznanil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. 

Izjava

Zalar po mnenju ministra ni postopal pravilno in je podal neprimerne komentarje. Zalar je na novinarski konferenci predvčerajšnjim dejal, citiramo: »Pred 20 leti je bilo prijavljenih 10 spolnih zlorab, devet jih je bilo resničnih. Danes od 10 ne vem, če je ena res.« 

Izjava

Vlada je sprejela mnenje, da nima pravnih sredstev za zadržanje izgradnje kanala C0, ker inšpekcija ni ugotovila nepravilnosti v zaključenih postopkih umeščanja trase kanala v prostor, proučevanje nekaterih postopkov pa še ni zaključeno. Gradnjo kanala lahko ustavi samo investitor, je sporočila vlada. K preučitvi postopka in zadržanju gradnje je vlado marca pozvala poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. 

Odbor državnega zbora za finance je potrdil novelo zakona o izvajanju proračuna za leti 2023 in 2024. Državni svet je prejšnji teden vložil odložilni veto na novelo zakona. Kot razlog so v državnem svetu navedli po njihovem mnenju prenizek obseg sredstev za blaženje energetske krize in posledic draginje v proračunski rezervi ter prenizko realizacijo evropskih sredstev. Poleg tega po mnenju državnega zbora dogovorjena višina povprečnine zaradi inflacije ne zagotavlja pokritja vseh stroškov občin.

OFF je pripravil vajenec Matej, mentoriral je Žan.

Vir fotografije: Karl Gruber, Wikimedia Commons, izrezano