Haitijski premier Ariel Henry je pristal na odstop, ki ga zahtevajo uporniške tolpe. Kot je povedal gvajanski predsednik Irfaan Ali, ki trenutno predseduje Karibski skupnosti, znani kot Caricom, bo Henry odstopil po oblikovanju tranzicijskega sveta. 7-članski svet, ki ga bodo sestavljali predstavniki zasebnega sektorja, civilne družbe in en verski voditelj, bo nato izbral novega začasnega premierja. Predstavniki Caricoma oziroma skupnosti karibskih držav so se sestali na Jamajki. Posveta o politični stabilizaciji Haitija se je udeležil sam ameriški zunanji minister Anthony Blinken. Pred srečanjem je ameriško zunanje ministrstvo sporočilo, da bo razpravljal o oblikovanju predsedniškega sveta, kar so pozneje tudi sklenili. Henry se je srečanja udeležil virtualno iz Portorika, teritorija Združenih držav, saj se na Haiti zaradi izgredov tolp ne upa vrniti. Čeprav ni bil izvoljen, državo vodi od atentata nekdanjega predsednika Jovenela Moïsa leta 2021. Oborožene tolpe pod vodstvom Jimmyja Chérizierja ter Revolucionarnih sil družine G9 in zaveznikov so v uporu proti premierju napadle letališče, pristanišče, policijske postaje in zapore v prestolnici Port-au-Prince. Vlada je zaradi izgredov tolp, ki kontrolirajo veliko večino glavnega mesta, razglasila izredne razmere, a to Henryju ni pomagalo. Chérizier je s smrtjo zagrozil lastnikom hotelov, ki skrivajo politike in kolaborirajo s premierjem. Vodja najmočnejše tolpe je zahteval, da mora naslednjega haitijskega voditelja izbrati ljudstvo, živeti pa mora na Haitiju. Dejal je, da niso v mirni, ampak krvavi revoluciji. 

Odbor Evropskega parlamenta za pravne zadeve je podprl tožbo parlamenta proti Evropski komisiji z očitkom kršitve lastne obveze po varovanju davkoplačevalskega denarja pred zlorabami. Tožba parlamenta proti komisiji se nanaša na decembrsko odločitev Komisije, da sprosti dobrih 10 milijard evrov kohezijskih sredstev za Madžarsko, s čimer je premierja Viktorja Orbána skušala prepričati v podporo evropski pomoči Ukrajini. Kakor trdijo v Komisiji, je Madžarska predložila dokaze o izpolnjevanju evropskih zahtev glede neodvisnosti sodstva, zato je Komisija ravnala v skladu z evropskim pravom in bo svojo odločitev pred sodišči branila. Končna odločitev o vložitvi tožbe je v rokah predsednice Evropskega parlamenta Roberte Metsole, tožba pa uživa podporo petih političnih skupin parlamenta, od socialdemokratov, Levice, Zelenih in liberalcev do Evropske ljudske stranke. Zadnja je sicer predsednico Komisije Ursulo von der Leyen izbrala za vodilno kandidatko na prihajajočih evropskih volitvah.

Von der Leyen je v Evropskem parlamentu medtem naznanila, da Evropska komisija državam članicam v Evropskem svetu predlaga začetek pristopnih pogajanj z Bosno in Hercegovino. Status kandidatke za vstop v Unijo je Evropski svet Bosni podelil konec leta 2022, skoraj desetletje od formalne prošnje Bosne za vstop. Kandidatka je Bosna postala, šele ko so status kandidatke države članice pod vtisom ruske vojne čez noč podelile Ukrajini in Moldaviji. Kakor je zatrdila von der Leyen, je Bosna in Hercegovina v dobrem letu pri izpolnjevanju pogojev za članstvo naredila večji napredek kakor prej v desetletju.

Evropski ministri za področje dela so se dogovorili o direktivi za izboljšanje pogojev platformnega dela. S tem so ministri, tudi Luka Mesec, pritrdili dogovoru med Evropskim svetom in Evropskim parlamentom, dokončno sprejetje direktive pa ostaja stvar formalnosti. A dogovor, ki so ga imeli na mizi konec lanskega leta, so takó spremenili, da še v podjetju Uber menijo, da le ohranja status quo. Po predlogu direktive, kakor ga je skušalo uskladiti špansko predsedstvo sveta, bi delovno razmerje delavcev pri platformnih podjetjih vnaprej predpostavili ob izpolnitvi vsaj dveh od petih pogojev. Sam predlog direktive je imel opredeljene pogoje, denimo ekonomsko odvisnost dostavljalca od platforme, za katero dela. Teža dokazovanja, da ne gre za delovno razmerje, bi nato bila na delodajalcih oziroma platformah, kot sta Wolt in Glovo. A države, kot so Francija, Grčija in Estonija – Nemčija je bila in je tudi pri novem predlogu vzdržana –, so sprejetje prvotne različice blokirale. Belgijsko predsedstvo Evropskega sveta, ki je mandat začelo z novim letom, je nato skušalo rešiti vsaj kompromis kompromisa. Tako dobivamo direktivo, v kateri pogojev, po katerih bi obstoj delovnega razmerja vnaprej predpostavili, ni. Predlog direktive določa zgolj, da se pogodbeno razmerje med delavcem in platformo predpostavi, in sicer v skladu z nacionalno zakonodajo vsake države članice. A pogodbeno – in ne delovno – razmerje se po direktivi predpostavlja, le tedaj ko se odkrijejo dejstva, ki kažejo nadzor in usmerjanje delavcev. Dokazno breme delovnega razmerja bi torej tudi po novi direktivi efektivno ostalo na delavcih.

Premier Robert Golob je z odvetnikom Stojanom Zdolškom zahteval izločitev namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Simona Savskega iz postopka zoper Goloba. KPK je proti premierju sprožila postopek zaradi zaznanih sumov izvajanja političnih pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in njeno ekipo. Predsednik KPK Robert Šumi se je iz postopka zaradi njegovega predhodnega sodelovanja z Bobnar izločil sam. O izločitvi Savskega pa bodo presojala sodišča. Dokler ne bodo razsodila, senat komisije v postopku proti Golobu ni sklepčen, saj v njem ostaja en član. Gre za drugi pravni udarec Goloba, ki ga je zadel postopku na KPK. Z Zdolškom je namreč Golob zahteval tudi vpogled v spis, kar je sicer pravica branitelja. Ker pa ovadbo Tatjane Bobnar z očitki političnega vmešavanja v delo policije obravnava tudi specializirano državno tožilstvo, so se po posvetu s tožistvom na KPK odločili, da svoj postopek raje prekinejo, namesto da bi Golobu omogočili vpogled v dokumentacijo.

Golob je po neuradnih informacijah časnika Večer medtem zavrnil predlagani državni sekretarki nove pravosodne ministrice Andreje Katič. Njeni izbranki sta bili Aleksandra Spasojević, ki je bila v vladi Janeza Janše zaposlena na notranjem ministrstvu, in Andreja Kokalj, nadzornica svetnica na Komisiji za preprečevanje korupcije. Katič je vodenje ministrstva prevzela po odstopu Dominike Švarc Pipan zaradi pritiska socialdemokratske stranke po nakupu sodne stavbe na Litijski cesti. Nacionalni preiskovalni urad je v zvezi z nakupom stavbe opravil več hišnih preiskav. Po dokumentu policijskega urada, ki so ga pridobili na Večeru, sta glavna osumljenca Simon Starček, ki je bil na pravosodnem ministrstvu vodja službe za nepremičnine in investicije, ter Uroš Gojkovič, ki je bil zaradi poslov že razrešen z mesta generalnega sekretarja. Kriminalisti v dokumentu navajajo, da sta bila oba seznanjena z lastnostmi stavbe na Litijski in sta vedela, da ne ustreza razpisnim pogojem. Prav tako sta bila seznanjena s tem, da je površina stavbe manjša od navajanj. Gojkovič in Starček sta tudi vedela, trdijo kriminalisti, da je cena 7,7 milijona evrov občutno previsoka.

Nadzorni svet Slovenske tiskovne agencije je objavil razpis za novega direktorja. Igor Kadunc je namreč odstopil. Kakor pravi, za odstopom ni ozadja ali nezadovoljstva z njegovim delom, ampak čisto osebna odločitev, da bi rad užival kot upokojenec. Nekdanji generalni direktor Radiotelevizije Slovenija je na STA prišel kot edini prijavljen na razpis oktobra 2021, med zadnjo vlado Janeza Janše. Bojana Veselinoviča, ki je bil direktor pred Kaduncem, je takrat Uroš Urbanija kot vodja vladnega urada za komuniciranje z neplačevanjem za javno službo STA prisilil v odstop. Kaj ko desnica nato ni imela pripravljenih usposobljenih kadrov, ki bi prevzeli direktorovanje STA. Kadunc je z uradom za komuniciranje najprej sklenil kompromisno pogodbo, pri novi vladi pa izpogajal tudi dvig financiranja javne službe. 

Ljudska iniciativa Velenje je županu Petru Dermolu izročila peticijo, s katero zahtevajo odstop direktorja, skupščine in nadzornega sveta Komunalnega podjetja Velenje, krajše KPV. Peticijo, pod katero se je podpisalo več kot 1700 ljudi, so na župana naslovili zaradi januarskega dviga cene toplotnega ogrevanja. V iniciativi menijo, da so imeli na občini dovolj časa za preoblikovanje KPV v korist občanov, vendar tega niso storili. Zakaj so se odločili za poziv k odstopu, pojasni Asmir Bečarević, predstavnik Ljudske iniciative Velenje.

Izjava

OFF sta pripravila vajenec Tim in Martin.

Foto: EP