Nigerijske oblasti so po valu protestov prepovedale šiitsko skupino Islamistično gibanje Nigerije. Pripadniki šiitskega gibanja so pretekli teden na ulicah prestolnice Abuja zahtevali izpustitev njihovega vodje Ibrahima Zakzakyja, ki se še vedno kljub nalogu o izpustitvi nahaja v priporu. Demonstracije so se sprevrgle v nasilje, ki ga je policija v soboto zadušila z uporabo solzivca in strelnega orožja. Policijski obračun, v katerem je bilo ubitih najmanj 20 pripadnikov gibanja, je sledil odločitvi sodišča, ki je v soboto prikimalo vladi, da gibanje opredeli kot teroristično. Tiskovni predstavnik gibanja je sporočil, da od vlade še niso prejeli uradnega obvestila o prepovedi, nigerijsko predsedništvo pa je nigerijske šiite pomirilo, da prepoved ne bo vplivala na njihovo svobodno izvajanje religioznih praks. 

Medtem je na severovzhodu Nigerije, v vasi blizu Maidugurija, prišlo do napada na skupino ljudi, ki se je vračala s pogreba. Ubitih je bilo 65 ljudi, lokalno prebivalstvo in oblasti pa so prst takoj uperile v Boko Haram, ki je v preteklosti pogosto izvajal napade na tem območju. Odgovornosti za napad uradno ni prevzel še nihče, kljub temu pa predstavnik lokalnih oblasti Muhamed Bulama sklepa, da je šlo za maščevanje Boko Harama za smrt njegovih enajstih pripadnikov, ki so jih pred dvema tednoma ubili vaščani. Nigerijski predsednik Muhamadu Buhari, ki je februarja drugi mandat začel tudi z obljubo o izboljšanju varnostnih razmer na severu države, je napad obsodil in napovedal kaznovanje storilcev. 

Ruski opozicijski politik Sergej Navalni, ki po obsodbi preteklega tedna zaradi organiziranja nedovoljenih protestov 20. julija zdaj prestaja 30-dnevno zaporno kazen, je bil premeščen v bolnišnico. Hospitalizirali so ga zaradi alergijske reakcije, medijsko zanimanje za primer pa so sprožile špekulacije o morebitni zastrupitvi. Domneve, da so voditelja stranke Rusija prihodnosti zastrupili, je sprožila Navalnijeva okulistka Olga Mihajlova, ki je na Facebooku zapisala, da je vzrok alergijske reakcije neznan strup. Navalnija, ki ga je zdravila po napadu s kemikalijami leta 2017, ji v bolnišnici niso pustili obiskati, da bi ga pregledala, glede na opisane simpotme pa sodi, da ima politik vnetje roženice in veznice. Iz bolnišnice so medtem sporočili, da je Navalnijevo stanje stabilno, reakcijo pa zdravniki pripisujejo koprivnici. 

Na Nizozemskem je bil ubit predsednik samooklicane Republike Čamerije, Festim Lato. Vest, ki se je že nekaj časa pojavljala v medijih, je potrdil premier Čamerije Ali Aliju, ki je umoru pripisal politične motive. Ozadja, ki bi utegnilo pripeljati do Latove smrti, ni razložil, je pa Aliju zato predsednika proglasil za prvega heroja Republike Čamerije. Republiko Čamerijo je Lato razglasil 30. oktobra 2016, ko se je imenoval tudi za njenega predsednika, leta 2017 pa napovedal uvedbo potnega lista Čamerije. Čamerija sicer označuje del pokrajine Epir v Grčiji in Albaniji, ki so jo zgodovinsko poseljevali pretežno Albanci. Večji del Čamerije je po prvi svetovni vojni na nezadovoljstvo Albancev pripadel Grčiji, ta pa je po drugi svetovni vojni z dela grškega Epira izgnala večino Albancev, saj naj bi ti podpirali fašizem. Osvobodilna vojska Kosova je leta 1995 pozvala k oblikovanju Osvobodilne vojske Čemerije.

Agencija za varstvo konkurence je sprejela odločitev v primeru združitve časnikov Večer in Dnevnik, ki je do vročitve strankama v postopku ne želi komentirati. Radio Slovenija medtem poroča, da je agencija združitev dovolila, potem ko je presodila, da ta ne bo ogrozila konkurence in ne bo zlorabila prevladujočega položaja na trgu. Časnika sta namero o povezovanju najavila že pred letom dni, agencija pa naj bi toliko časa odločala, tudi ker bo imela skupna družba na oglaševalskem trgu tiskanih medijev 40-odstotni delež. Ob novici o dovoljeni združitvi se je oglasilo Društvo novinarjev Slovenije in pozvalo k ohranitvi kakovosti in profesionalnosti vsebin obeh medijev, nadaljnjemu obstoju ločenih blagovnih znamk, pluralnosti medijskih vsebin in ohranitvi delovnih mest. 

Načelnica generalštaba slovenske vojske Alenka Ermenc je sprožila disciplinski postopek proti predsedniku Sindikata vojakov Slovenije Gvidu Novaku. Ermenc Novaku očita, da je, s tem ko je brez pooblastila in soglasja nadrejenga podajal izjave in stališča, ki škodujejo interesom delodajalca, kršil vojaško disciplino. Novak obtožbe zavrača, uvedbo disciplinskega postopka pa vidi kot obliko pritiska na sindikat.

izjava