ChamorrOFF

Aktualno-politična novica
22. 3. 2022 - 15.00
 / OFF

Moskovsko okrožno sodišče v okrožju Lefortovo je ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega danes obsodilo na dodatnih devet let, ki jih bo odsedel v strožjem zaporu. Glavnega političnega nasprotnika predsednika Vladimirja Putina, ki v kazenski koloniji trenutno prestaja zaporno kazen zaradi še ene domnevne korupcijske afere iz leta 2014, so tokrat spoznali za krivega finančnih goljufij. Navalni naj bi prek svoje organizacije Navalnijev protikorupcijski sklad, ki jo je ustanovil s kolegoma Leonidom Volkovom in Romanom Rubanovom, utajil za okroglih dvajset tisoč evrov donacijskih sredstev. Ta naj bi porabil za »spodbujanje ekstremizma in osebne potrebe«. Obsodba sicer še ni pravnomočna, saj se obramba nanjo še lahko pritoži. Navalni je bil po povratku z zdravljenja v Nemčiji zaradi domnevne zastrupitve s strupom novičok januarja lani ponovno priprt na moskovskem letališču Šeremetjevo in nato zaprt, saj naj bi se med odsotnostjo izogibal obveznemu dvotedenskemu javljanju ruski pravosodni policiji.

Na včerajšnjo odločitev ruskega zunanjega ministrstva, da Moskva v luči enostranskih omejevalnih ukrepov proti Rusiji prekinja mirovne pogovore s Tokiem, se je danes odzval japonski premier Fumio Kišida, ki je odločitev ocenil za neutemeljeno in nesprejemljivo. Ruska federacija in Japonska namreč formalno še vedno nista končali sovražnosti iz časa druge svetovne vojne. Predmet spora so Kurilski otoki v severnem kitajskem morju, ki si jih oboji lastijo, Japonska pa noče priznati ruske suverenosti nad njimi. Sovjetska armada jih je zasedla v zadnjih dneh druge svetovne vojne. Japonska, ki je članica skupine G7, se je zahodnim sankcijam, ki vključujejo ukrepe proti ruskim finančnim ustanovam in ruskemu izvozu, pridružila 7. marca.

Za zapahi bo končala tudi glavna predstavnica opozicije v Nikaragvi Cristiana Chamorro, ki je bila zaradi domnevnega pranja denarja prek svoje medijske organizacije in poskusov rušenja vlade danes obsojena na osem let zapora. Chamorro je sicer v hišnem priporu že od junija lani, zaradi česar ni mogla sodelovati na novembrskih predsedniških volitvah. Predsednik Daniel Ortega, član Sandinistične nacionalne osvobodilne fronte in nekdanji gverilec, ki je na oblasti od leta 2007, je bil tako izvoljen že četrtič zapored. Chamorro so poleg zaporne dosodili tudi finančno kazen v vrednosti več milijonov dolarjev, ki jo bo morala doživljenjsko odsedeti, če je ne bo zmožna plačati. Chamorro, sicer hčerka nekdanje predsednice Violete Barrios de Chamorro, je ena od sedmih potencialnih predsedniških kandidatov, ki so bili lani aretirani zaradi domnevnih napadov na nacionalno integriteto.  

V bolnišnici v Marseillu je včeraj zvečer po tritedenski komi umrl korziški nacionalist in separatist Yvan Colonna. Podlegel je poškodbam, ki mu jih je zadal sojetnik v zaporu v južnofrancoskem Arlesu, kjer je 61-letni Colonna prestajal dosmrtno zaporno kazen zaradi umora korziškega prefekta Clauda Erignaca leta 1998. Po napadu na Colonno v začetku marca so na Korziki izbruhnili večdnevni protesti, na katerih so prebivalci sredozemskega otoka francoskim oblastem očitali, da so odgovorne za napad na Colonno, ker ga kljub večkratnim prošnjam niso premestile v zapor na Korziki. 

Odnosi med Korziko in vlado v Parizu so napeti od konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je separatistična organizacija Korziška nacionalna osvobodilna fronta, krajše FLNC, začela oborožen boj za odcepitev od Francije in samostojnost. Po lokalnih volitvah leta 2014 je korziško večstrankarsko nacionalistično politično gibanje v regionalnem parlamentu osvojilo večino. FLNC je končala z oboroženim bojem in se začela zavzemati za avtonomijo. Po tokratnih večdnevnih neredih je otok v četrtek obiskal notranji minister Gerald Darmanin, ki je Colonni suspendiral zaporno kazen in izrazil pripravljenost francoske vlade, da razmisli o možnosti avtonomije Korzike. Po njegovem obisku so se napetosti umirile.

Od protestov proti zvišanju cen goriva do sporov znotraj Demokratske stranke
 / 15. 3. 2022

Voditelj albanske opozicijske Demokratske stranke Lulzim Basha je na včerajšnjem strankarskem kongresu oznanil, da bo odstopil z mesta predsednika. Odločitev je sprejel po tem, ko je na vmesnih lokalnih volitvah 6. marca separatistično krilo stranke v Skadru in petih drugih manjših mestih dobilo več glasov kot kandidati koalicijske Socialistične stranke. Separatistično krilo, ki se je leta 2013 odcepilo od uradne linije stranke, vodi Bashev mentor in nekdanji predsednik Sali Berisha. Demokratska stranka je bila po volitvah priča množičnim prestopom v njen separatistični del. Basha in Berisha sta bila sicer v dobrih odnosih vse do septembra lani, ko je Basha svojega političnega mentorja na prigovarjanje ZDA izključil iz stranke. ZDA so lani Berisho označile za persono non grata zaradi domnevne koruptivnosti, nepravilnega prilaščanja javnih sredstev in vmešavanja v javne procese. 

Na mariborskem okrožnem sodišču danes znova niso mogli izvesti predobravnavnega naroka za davčnega svetovalca SDS Roka Snežiča, ki mu tožilstvo očita oškodovanje upnikov v sklopu osebnega stečaja, ki ga je razglasil leta 2013. Obdolženi spet ni prišel na sodišče, vabilo tako ni bilo izkazano, zato je sodnica Vanja Verdel Kokol preložila narok na 12. april. Tožilstvo očita Snežiču oškodovanje upnikov v zvezi s prijavljeno terjatvijo njegove babice v postopku njegovega osebnega stečaja. Z babico naj bi namreč leta 2008 sklenil posojilno pogodbo v višini 400.000 evrov, nato pa je bila ta prijavljena kot terjatev v osebnem stečaju ter delno poplačana s prodajo nepremičnin v stečajnem postopku. Tožilstvo je prepričano, da je bila omenjena posojilna pogodba fiktivna, z njenim poplačilom pa je bila oškodovana finančna uprava. Snežičeva babica naj bi namreč prehitela finančno upravo in pred njo vpisala hipoteke na Snežičevo premoženje. Prav zato je bila ona prva poplačana v stečaju in je prejela večino denarja, ki ga je stečajni upravitelj dobil s prodajo Snežičevega premoženja. Za omenjeno kaznivo dejanje je bila po takratni zakonodaji zagrožena kazen do pet let zapora. 

Odbor državnega zbora za finance je danes z 11 glasovi za in osmimi proti podprl predlog zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. To je že drugi predlog zakona, potem ko je državni zbor prejšnjega na januarski seji zavrnil. Novi predlog je praktično enak prejšnjemu, vsebinska sprememba je le v 159. členu, v katerem je dodana določba, da lahko zavezanec inšpektorju, ki nima odločbe pristojnega sodišča, odkloni vstop v stanovanjske prostore. Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je tokrat spet ocenila, da so v novem predlogu zakona ponovno nezadostno opredeljena vprašanja glede varstva osebnih podatkov. Opozorila je na problem zbiranja velikega števila osebnih podatkov, nesorazmerno omejevanje pravice posameznika do seznanitve z zbranimi osebnimi podatki ter obsežno povezovanje baz podatkov. Državni zbor bo zakon obravnaval po nujnem postopku, saj naj bi se z njim v slovenski pravni red preneslo več evropskih direktiv. Opozicija je izrazila skrb, da bo urad za preprečevanje pranja denarja z novelo zakona dobil prevelika pooblastila.

sircelj
Nižji davki, višji BDP, seveda
 / 14. 12. 2021

Danes je začela veljati novela zakona o dohodnini, ki prinaša razbremenitev pri obdavčitvi plač in kapitala in jo je državni zbor potrdil 11. marca letos. V skladu z novelo splošna dohodninska olajšava za leto 2022 znaša 4500 evrov, kar je 1000 evrov več kot doslej. S tem bodo nekoliko višje plače vseh zaposlenih. Poleg koalicijskih strank so novelo podprle tudi delodajalske organizacije, nasprotujejo pa ji v opoziciji in v sindikalnih organizacijah. Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja in glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Branimir Štrukelj trdi, da sindikati nikakor ne nasprotujejo zvišanju plač, očitki oblasti pa naj bi služili zgolj opravičevanju vladne novele. 

Izjava

Problem novele naj bi bil predvsem to, da razbremenjuje tiste z najvišjimi dohodki, zaposlenim v drugih dohodkovnih razredih pa plač ne zvišuje sorazmerno.

Izjava

Vnovič se uvaja tudi seniorska olajšava za starejše od 70 let v višini 1500 evrov, ugodnejša bo davčna obravnava nagrad za poslovno uspešnost. Te bodo po novem neobdavčene do višine 100 odstotkov povprečne plače zaposlenega v zadnjih 12 mesecih, in ne več do višine povprečne plače vseh zaposlenih v državi. Nagrade pa bo lahko delodajalec izplačeval tudi v ugodnostih, ne zgolj monetarno.

OFF pripravil vajenec Fin, mentoriral Dugi.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness