Mednarodno kazensko sodišče v Hagu, ki je pred tremi meseci začelo z zbiranjem izjav o vojnih zločinih v Afganistanu, jih je s strani državljanov prejelo že dober milijon. Mnoge od izjav zajemajo zločine, storjene nad celotnimi vasmi, tako da število vpletenih žrtev lahko presega nekaj milijonov. Pričevanja Afganistancev poročajo o vojnih zločinih, ki so jih izvajali talibi, člani islamske države, lokalnih vojaških milic, ki jih podpira vlada, afganistanskih varnostnih sil pa tudi vojaki ameriške koalicije. Na podlagi teh izjav se bo sodišče odločilo, ali bo pričelo s preiskavo o vojnih zločinih.

Domnevnih zločinov pa je v Turčiji oproščen nemški novinar Deniz Yucel. Novinar, ki ima tudi turško državljanstvo, bo izpuščen iz turškega zapora. Yucel je bil zaprt eno leto na podlagi obtožbe uporabe teroristične propagande in pozivanja k uporu, nikoli pa pravnomočno obsojen. Pri obtožbah so se sodniki sklicevali na njegove članke o poskusu državnega udara julija lani ter o konfliktih med Kurdi in turško vlado. Njegova aretacija je lani še dodatno oslabila nemško-turške odnose.

Nemčija se bo poleg izboljšanju odnosov s Turčijo posvečala tudi zmanjševanju onesnaženosti zraka. Nemška vlada namreč razmišlja o uvedbi brezplačnega javnega prevoza z namenom zmanjšanja avtomobilskega prometa in onesnaževanja, povezanega z njim. Berlinu zaradi presežene stopnje delcev v zraku grozijo visoke kazni s strani Evropske komisije. Načrt bo vlada testirala v petih mestih, med drugim v nekdanji prestolnici Bonn in industrijskem Essnu.

Ambiciozne podnebne cilje si je zastavila tudi vlada balearskih otokov. Vlada avtonomne skupnosti v Španiji je sprejela reforme o zmanjšanju toplogrednih plinov do leta 2050. Na Ibizi, Majorki, Menorki in Formenteri bo od leta 2025 naprej tako prepovedana prodaja dizelskih avtomobilov, do tega leta pa mora vlada tudi nadomestiti vso javno razsvetljavo z lučmi LED. Do leta 2035 bodo vsi avtomobili na voljo za izposojo na otokih električni. Vlada bo subvencionirala izgradnjo 1000 kvadratnih metrov sončnih panelov. Po aktualni zakonodaji ni povsem jasno, če je v pristojnosti vlade avtonomne skupnosti tudi sprejemanje energetskih reform, saj stroške energije subvencionira vlada v Madridu. Podnebne reforme je pred kratkim sprejel tudi katalonski parlament, vendar jih je špansko ustavno sodišče zamrznilo.

V bolj učinkovit boj proti podnebnim spremembam bo morala stopiti tudi Nizozemska, kjer je vonj kravjega gnoja zasmradil mlečno industrijo. Svetovni sklad za naravo WWF je zato pozval nizozemsko vlado, da v naslednjih desetih letih število krav zmanjša za 40 odstotkov. Država, ki je peta največja izvoznica mlečnih izdelkov na svetu, s svojim 1.8 milijona kravjih glav proizvede visoke vrednosti amonijaka v zraku, zaradi velikih količin gnoja pa Nizozemska že več let krši tudi evropske omejitve na delež fosfatov. Preseganje dovoljene vrednosti fosfatov povzroča onesnaževanje podtalnice, prav tako pa se je, kot ugotavlja WWF, nizozemska biodiverziteta zaradi intenzivne živinoreje zmanjšala na 15 odstotkov svoje originalne vrednosti. Nizozemski je v okviru evropske zakonodaje že tako ali tako dovoljeno več gnojenja zemlje kot ostalim državam, zaradi povečanja proizvodnje pa je vlada pod pritiski Evropske komisije pričela kmetom izplačevati kompenzacije za zmanjšanje števila krav. Okoli 80 odstotkov nizozemskih kmetov proizvede več gnoja kot jim dovoljuje nizozemska zakonodaja, zato ga nezakonito odlagajo na polja.

Sumljivo je zasmrdelo tudi v Puli, kjer je protestiralo okoli tristo delavcev ladjedelnice Uljanik in prebivalcev mesta. Protestniki so nasprotovali prodaji delnic zunanjim investitorjem in zahtevali redno izplačilo plač. Podjetje je pred dokapitalizacijo, na današnji skupščini pa se bodo delavci in mali delničarji, ki imajo v lasti 43 odstotkov podjetja dogovarjali o prodaji delnic investitorju, ki mu ni v interesu nadaljevati s proizvodnjo. Prav tako so protestniki nasprotovali planu restrukturacije Uljanika, ki ni dostopen javnosti, je pa potrjen s strani Evropske komisije. Delavci so prav tako izražali nezadovoljstvo z delovanjem uprave ladjedelnice in sindikata, ki se je konec januarja odločil, da delavci ne bodo stavkali. Več o protestu pove član leve hrvaške organizacije Radnička fronta, Goran Matić:

Izjava

Več o usodi ladjedelnice lahko izveste tudi v današnjem Kultivatorju ob petih.

V Parizu je vrata odprl prvi bordel s seks lutkami, ki trenutno zaposluje tri lutke po imenih Kim, Lilly in Sophia. Po poročanju lastnika bordela se jim bodo kmalu pridružile tudi moške lutke. V Franciji je prostitucija sicer prepovedana od leta 1946 naprej, tako da gre za prvi zakoniti francoski bordel od povojnih časov naprej. Lastnik bordela trdi, da bo s svojim podjetjem pomagal preprečevati trgovino z ljudmi.

Državni zbor je sprejel zakon o spodbujanju investicij, ki bo med drugim omogočil tudi razlastitve za namene strateških investicij. Slednje zakon opredeljuje kot investicije v višini najmanj 40 milijonov eurov, ki ustvarijo vsaj 400 delovnih mest. V primeru, da gre za znanstveno-razvojne investicije, se kot strateške kvalificirajo tiste, v vrednosti 20 milijonov eurov, ki ustvarijo 200 delovnih mest. Pri strateških naložbah zakon dovoljuje razlastitev nepremičnin, v primeru da je izkazan javni interes in investicija prispeva k javni koristi zaradi zaposlovanja, pospeševanja gospodarske rasti in podobno. Prav tako zakon izenačuje pogoje za domače in tuje investitorje, saj je veljavna zakonodaja določala le ukrepe za spodbujanje tujih investicij. Zakon uvaja dva nova registra, register podjetij z dodano vrednostjo in register inovativnih zagonskih podjetij, oba bo vodil Slovenski podjetniški sklad. Slednji bo tudi preverjal, če predlagatelji ustrezajo pogojem za vpis v register. Zakon mora potrditi še Državni svet. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je zakon označil kot eno izmed dveh kron svojega mandata.

Počivalšek je bil včeraj drugič okronan še s sprejetjem zakona o spodbujanju razvoja turizma. Slednji bo občinam omogočil zvišanje turistične takse do največ 2,5 eura, prav tako pa uvaja promocijsko takso, ki bo znašala 25 odstotkov turistične. Sredstva iz turistične in promocijske takse bodo romala v proračun občin in Slovenske turistične organizacije. Zakon na novo ureja tudi kvalifikacije za pridobitev naziva turističnega vodnika.