Izraelska vojska je v napadu na begunsko taborišče Tal Al Sultan ubila 45 ljudi, predvsem žensk in otrok. Zaradi bombardiranja se je po taborišču razširil tudi požar. Taborišče stoji v neposredni bližini skladišča agencije Združenih narodov za palestinske begunce. Izraelci so področje pred tem označili kot varno cono med bombardiranjem mesta Rafa, zdaj pa, kot običajno, trdijo, da so se med begunci skrivali borci palestinskega Hamasa. Čeprav Izrael podobne napade izvaja dnevno, je zadnji naletel na val obsodb, med drugim španske, irske in kuvajtske vlade. 

Meddržavno sodišče v Haagu je v petek v primeru tožbe Južne Afrike proti Izraelu zaradi kršenja konvencije o preprečevanju zločina genocida Izraelu naložilo dodatne začasne ukrepe. Sodišče je odločilo, da mora Izrael ustaviti napade na Rafo. Poleg ukaza o prenehanju napadov so Izraelu naložili tudi, da morajo opazovalcem Združenih narodov zagotoviti neomejen dostop do Gaze z namenom preiskovanja obtožb genocida. Izraelskim oblastem je sodišče naložilo še odprtje mejnih prehodov z Gazo za namene dostave humanitarne pomoči. Izraelska vlada pristojnosti Meddržavnega sodišča ne priznava.

Prvič od začetka maja je v Gazo prispela večja pošiljka humanitarne pomoči, katere dostavo preprečuje izraelska vojska. Nekaj tovornjakov so okupatorji sicer spustili v Gazo, a so večini nato ukazali, naj se obrnejo, češ da so bili na njih predmeti za »dvojno uporabo«, torej predmeti, za katere Izraelci trdijo, da bi jih Hamas lahko zlorabil za vojno. Gre za električne generatorje, medicinske pripomočke, bergle, napihljive rezervoarje za vodo in jeklenke s kisikom. Komisiji za nadzor britanske humanitarne pomoči, znani pod kratico Icai, so s terena poročali, da je izraelska vojska z izgovorom dvojne uporabe zavrnila tudi vnos koščičastega sadja. V včerajšnjem humanitarnem konvoju je bilo okoli 200 tovornjakov s potrebščinami, predvsem gorivom za bolnišnice in napravami za razsoljevanje vode. Po podatkih agencij Združenih narodov bi morali v Gazo dnevno dostaviti več kot 600 tovornjakov pomoči. Tega okupatorji ne dovolijo – že za tovornjake, ki so zdaj prispeli v Gazo, je bil potreben poseben dogovor med Egiptom in Združenimi državami Amerike. Začasno tako humanitarna pomoč v omejenem obsegu v Gazo prihaja prek mejnega prehoda Karem Abu Salem namesto prek mejnega prehoda Rafa.

Britanskega poslanca Jeremyja Corbyna so po napovedi, da bo na julijskih parlamentarnih volitvah nastopil kot neodvisni kandidat, izključili iz Laburistične stranke. Corbyn je bil med letoma 2015 in 2020 vodja laburistov, a so ga z obtožbami antisemitizma prislili v odstop. Njegov naslednik Keir Starmer mu je zdaj prepovedal, da na prihodnjih volitvah kandidira kot laburist. Zato se je Corbyn odločil, da se bo za poslanski stolček v volilnem okrožju Islington North, kjer zmaguje že 40 let, potegoval brez strankarske podpore.  Corbyn ima enega najbolj stabilnih poslanskih mandatov v državi, saj na volitvah konstantno prejema po več kot 60 odstotkov glasov. Njegov protikandidat iz vrst laburistov bo poslovnež Praful Nargund. Parlamentarne volitve je torijski premier Rishi Sunak razpisal za četrti julij. Javnomnenjske raziskave napovedujejo prepričljivo zmago laburistov, s čimer bi prekinili 14 let torijske vladavine.

V drugem krogu predsedniških volitev v Litvi je zmagal dosedanji predsednik Gitanas Nausėda. Prejel je okrog tri četrtine glasov. Njegova protikandidatka je predsednica vlade Ingrida Šimonytė iz konservativne Domovinske zveze, s katero sta se na predsedniških volitvah že pomerila pred petimi leti. V ospredju predvolilne kampanje je bila pri obeh kandidatih varnostna situacija Litve, ki leži na meji z Belorusijo in blizu Rusije. Oba v rusofobnem ozračju podpirata povečanje deleža državnega proračuna, namenjenega vojski, s predvidenih 2,75 odstotkov na 3 odstotke bruto domačega proizvoda. Razlikujeta se predvsem glede družbenih zadev, kot je prepoznava civilnih zvez med istospolnimi partnerji, ki je aktualni predsednik ne podpira, češ da bodo take zveze preveč podobne tradicionalnim porokam. Litva ima polpredsedniški sistem, po katerem ima predsednik več pooblastil kot v parlamentarnem. Predsednik poleg zastopanja države v mednarodni politiki usmerja litovsko zunanjo in obrambno politiko ter vodi delovna telesa na področju obrambe in državne varnosti.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je oznanil konec izrednega stanja v Novi Kaledoniji, pacifiški koloniji, kjer proti francoski neokolonialni politiki zadnja dva tedna potekajo izgredi. Francoske oblasti na otočje pošiljajo dodatnih 500 policistov, da skupaj s tremi tisočimi, ki so že tam, dokončno zadušijo nemire. Izbruhnili so zaradi postopka francoskega parlamenta za spremembo ustave, po kateri bi priseljeni prebivalci otoka dobili volilno pravico na provincialnih volitvah. Evropejci zaradi načrtne politike priseljevanja predstavljajo okoli četrtino prebivalcev Nove Kaledonije. Sprememba bi tako predstavljala precejšnjo zvodenitev politične moči staroselskega prebivalstva, pretežno iz skupnosti Kanakov. Doslej je veljalo, da na provincialnih volitvah v Novi Kaledoniji lahko volijo prebivalci, ki so bili na otočju pred letom 1998, in njihovi potomci. Macron je otočje obiskal tudi sam in zatrdil, da s spremembami ustave trenutno ne bo silil, ampak želi od lokalnih predstavnikov dobiti alternativen predlog.

Vojaška hunta v Burkina Fasu je s predstavniki varnostnih sil, začasnih poslancev in civilne družbe podpisala sporazum, po katerem se tranzicijsko obdobje, torej vladavina poveljnika Ibrahima Traoréja, podaljšuje za pet let. Prej je hunta obljubljala volitve in prehod na civilno oblast za letošnji julij. Večina političnih strank sporazuma ni podpisala. Po tako imenovanem sporazumu bo lahko Traoré po koncu tranzicije kandidiral na predsedniških volitvah. Hunta je oblast v Burkina Fasu prevzela leta 2022, ko je v puču odstranila prejšnjo vojaško oblast. Iz države je hunta vrgla vojsko nekdanje kolonialne gospodarice Francije in se za pomoč v boju proti islamističnim milicam, ki nadzorujejo približno polovico državnega ozemlja, obrnila k ruskim plačancem.

Mladi za podnebno pravičnost so zaradi napovedanega koncerta v Tivoliju na Roberta Pešuta – Magnifica naslovili odprto pismo, v katerem ga pozivajo, naj koncert prestavi na drugo lokacijo. Pod pismo se je podpisalo več kot 130 okoljevarstvenikov, krajinskih arhitektov, umetnikov in obiskovalcev Tivolija. V pismu Magnifica pozivajo, naj izbere prizorišče, na katerem organizacija koncerta ne bo škodovala naravi, saj se na področju, kjer bi se moral odvijati koncert, nahaja več ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Magnificu Zavod za varstvo narave ni izdal soglasja za izvedbo koncerta na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Zaradi odločitve zavoda se je pritožil na ministrstvo za naravne vire in prostor, ki je pritožbi ugodilo in zavodu naložilo ponovno odločanje.

Potem ko so prejšnji teden iz podtalja prilezli ljubljanski neonacisti, organizirani v vaško stražo, začeli groziti migrantom in enega privezali na drog ter mučili, je policija začela preiskavo posnetkov. A kot je pojasnil direktor Policijske uprave Ljubljana Tomislav Omejec, jih kljub posnetkom mučenja migranta še ne preiskujejo kot osumljence kaznivega dejanja.

Izjava

Kot pove Omejec, gre za mlajše moške, ki so »operativno zanimivi«.

Izjava