Črnogorski predsednik Milo Đukanović je pred nedeljskimi predsedniškimi volitvami za 11. junij razpisal predčasne parlamentarne volitve. Pred tem je Đukanović razpustil parlament. Kot je dejal Đukanović, mu razpustitev parlamenta omogoča 92. člen ustave. V utemeljitvi se je sklical na to, da je avgusta vladi Dritana Abazovića v parlamentu bila izglasovana nezaupnica, vse od tedaj pa niso oblikovali nove vlade. Poskus imenovanja Miodraga Lekića za novega premiera je namreč kljub temu, da je parlamentarna koalicija zavoljo njegovega imenovanja spremenila zakon o predsedniku republike, spodletel. Abazović je tako, vsaj na papirju, vodil tehnično vlado. 41 poslancev Abazovićeve koalicije je na ustavno sodišče že vložilo predlog za presojo o ustavnosti razpustitve parlamenta. Od sodišča zahtevajo, naj zadrži Đukanovićevo odločitev vsaj dokler ne bo izvoljen nov predsednik republike. Ne glede na to, ali bo razpustitev parlamenta prestala ustavno presojo, Črnogorce to nedeljo čakajo predsedniške volitve. Politično sliko pred njimi opiše novinar podgoriškega radia Krš, Matija Milijanić.

Izjava

Francoska vlada je brez glasovanja v spodnjem domu parlamenta sprejela pokojninsko reformo, ki med drugim vključuje dvig upokojitvene starosti z 62 na 64 let. Reformo je pred tem potrdil senat, kjer imajo večino konservativci na čelu z republikanci, ki podpirajo dvig upokojitvene starosti. Ker pa vlada predsednika Emmanuela Macrona ni mogla računati na večino v narodni skupščini, je pred glasovanjem uporabila ustavni instrument, ki ji omogoča sprejetje zakona mimo parlamenta. Pokojninski reformi nasprotujejo v opoziciji in v sindikatih, ki obsojajo samovoljno ravnanje vlade. V komunistični stranki in desnem Nacionalnem zboru so napovedali tudi glasovanje o nezaupnici proti vladi. V nasprotovanje sprejetju pokojninski reformi, ki podaljšuje obdobje vlaganja v pokojninsko blagajno, potrebno za polno pokojnino, so se na ulice po celotni Franciji zgrnili protestniki. Prišlo je tudi do spopadov s policijo, ki je uporabljala vodni top in solzivec, pridržanih je bilo več kot tristo protestnikov. Protesti in stavke proti reformi v državi potekajo od januarja. 

Britanska vlada je z zdravstvenimi sindikati dosegla dogovor o dvigu plač. Nov dogovor vključuje enkratno plačilo v vrednosti dveh odstotkov letne plače in petodstotni dvig plač za milijon zdravstvenih delavcev, ki bo začel veljati aprila naslednje leto. Iz dogovora so izvzeti specializanti, zdravniki in zobozdravniki. Čeprav je dogovor sklenila večina sindikatov, čakajo še na odobritev nekaterih članov. Če bo dogovor dokončno potrjen, se bodo stavke zdravstvenih delavcev, ki potekajo od februarja, končale.

Italijanska vlada je sprejela zakon, ki zmanjšuje davek na dohodnino in davek od dohodkov pravnih oseb. Zakon naj bi z lajšanjem davčnega bremena spodbudil investicije. Davek od dohodkov pravnih oseb bo za male podjetnike po novem znašal 15 namesto 24 odstotkov. Prav tako se bodo z uveljavitvijo zakona zmanjšale kazni za davčno izogibanje, če so obtoženi dolgove poravnali. Zaradi izogibanja plačila davkov italijanska država letno izgubi okoli 90 milijard evrov. Ministrstvo za finance namerava tudi poenostaviti način, na katerega lahko ljudje in podjetja odštejejo stroške od svojega davčnega računa. Vlada je določila dvoletni rok za sprejem vseh zakonov, povezanih z davčno reformo.

Indijski svet za obrambne nabave je potrdil nakup vojaške opreme od domačih proizvajalcev v vrednosti 8 milijard evrov. Večina sredstev je namenjena širjenju mornarice, nabavi protiladijskih raket in večnamenskih plovil. Nove investicije v Indiji utemeljujejo z večjo prisotnostjo kitajskih plovil v Indijskem oceanu. Poleg tega bo država kupila tudi supersonične rakete BrahMos, tanke in ostala vojaška vozila, vgrajene topovske sisteme in nadzorne sisteme. V zadnjih dveh letih je Indija od lokalnih dobaviteljev že kupila orožje v vrednosti 8 milijard evrov, s čimer si premier Narendra Modi  prizadeva okrepiti domačo vojaško industrijo. 

Na veliko se oborožuje tudi Avstralija, še trdnejša pacifiška zaveznica Združenih držav Amerike kakor Indija. Ameriško zunanje ministrstvo je odobrilo prodajo 220 raket Tomahawk, za katere bo Avstralija odštela slabih 900 milijonov evrov. Do sedaj so poleg Američanov Tomahawke imeli le še Britanci. Avstralija bo s Tomahawki opremila nove vojaške podmornice na jedrski pogon, ki jih bo prav tako kupila od Američanov. Po dogovoru, ki so ga razkrili v začetku tedna, bo do leta 2030 Avstralija nabavila tri jurišne podmornice razreda Virginia, imela pa bo opcijo nabave dveh dodatnih. Ena podmornica stane več kot tri milijarde evrov, celoten projekt usposabljanja in vzdrževanja podmornic pa bo stal čez 200 milijard evrov. Avstralska nabava podmornic je del varnostnega zavezništva Aukus, ki so ga leta 2021 sklenili Američani, Britanci in Avstralci. Uradni namen zavezništva je zajeziti kitajsko vojaško prisotnost v azijskem Pacifiku. Avstralska nabava jedrskih podmornic po stališču Pekinga razkriva hladnovojno mentaliteto Aukusa in škoduje regionalnemu miru ter stabilnosti.

Računsko sodišče je v reviziji izplačevanja dodatkov med epidemijo covida-19 ugotovilo, da vlada ni poskrbela za enotno ureditev izplačevanja dodatka za delo v rizičnih razmerah ter dodatka za nevarnost in posebne obremenitve. Prav tako Janševa vlada ni preverila, ali ministrstva svoje naloge v zvezi z izplačevanjem dodatkov izvršujejo usklajeno. Zato nista bili zagotovljeni enotnost in primerljivost izplačil dodatkov med zaposlenimi pri različnih proračunskih porabnikih na primerljivih delovnih mestih. 

Mariborski mestni svetniki so blokirali predloge mariborskega župana Saše Arsenovića za podražitev vrtca, čiščenja odpadnih voda, mestnega avtobusnega prometa in gondole na Pohorje. Svetnikom Gibanja Svoboda, Liste Franca Kanglerja, Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti ter Stranke mladih je namreč uspelo izglasovati, da odločanja o podražitvah niti ni bilo na dnevnem redu seje. Lokalne odločevalce je Arsenović pred sejo skušal prepričati s tem, da bi imeli kljub podražitvi gondole na Pohorje prebivalci Maribora 30-odstotni popust na vožnjo. 

OFF je pripravila vajenka Hana, pomagal ji je Fin.

Vir fotografije: Al Jazeera Balkans, wikimedia commons