Crown Iris, OFFdpluj
Potnikom ladje Crown Iris so zaradi varnostnih pomislekov prepovedali izkrcanje na grškem otoku Siros, kjer je na pomolu v pristanišču potekal propalestinski protest. Na demonstracijah se je zbralo okoli 300 ljudi, ki so izobesili transparent z napisom »Stop genocidu«, po opisu udeležencev pa so se potniki odzvali z dvigom izraelskih zastav in skandiranjem domoljubnih gesel. Ladjo Crown Iris, katere lastnik je izraelska ladjarska družba Mano Maritime, so nato preusmerili na Ciper.
Sodni svet Univerze Columbia je skoraj 80 študentom, ki so sodelovali v propalestinskih protestih, naložil kazni, vključno z izključitvami, začasnimi izpisi in odvzemi akademskih nazivov. Univerza je sporočila, da so kaznovali študente, povezane z majskim poskusom zasedbe univerzitetne knjižnice Butler in zasedbo med vikendom alumnov spomladi lani. Lanske proteste je prekinila newyorška policija, potem ko je predsednica univerze Nemat Shafik policistom odobrila vstop na kampus, policija pa je aretirala več kot sto študentov. Zasedbo knjižnice je organizirala skupina Columbia University Apartheid Divest, ki nasprotuje povezovanju univerze s tvorbo Izrael.
Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da je z japonsko vlado dosegel trgovinski sporazum, v okviru katerega bo Japonska v ameriško gospodarstvo vložila skoraj 470 milijard evrov. Sporazum uvaja 15-odstotne carine na vozila in rezervne dele, uvožene z Japonske, in sledi Trumpovemu pismu 14 državam, v katerem je zagrozil s ponovno uvedbo carin, ki jih je aprila zamrznil za 90 dni, če ne dosežejo dogovora.
Zgornji dom avstralskega parlamenta je s 50 glasovi za in enajstimi proti discipliniral senatorko Mehreen Faruqi iz vrst Zelenih, ki je med sejo dvignila znak z napisom: »Gaza strada, besede jih ne bodo nahranile, sankcionirajte Izrael!« Zaradi kazni Faruqi ne bo smela sodelovati pri parlamentarnih odpravah v tujino do konca zakonodajnega obdobja.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podpisal zakon, ki generalnemu državnemu tožilcu podeljuje nadzor nad Nacionalnim protikorupcijskim uradom in Specializiranim protikorupcijskim tožilstvom. Državna varnostna služba SBU in urad generalnega državnega tožilca sta dan pred sprejetjem zakona zaradi suma vohunjenja za Rusijo izvedla racije v protikorupcijskem uradu. Po podpisu so se v Kijevu, Lvovu, Dnipru in Odesi zbrali protestniki, ki so nasprotovali odpravi neodvisnosti protikorupcijskih organov. Demonstranti so vzklikali Izbrali smo Evropo, ne avtokracije. Po pisanju BBC-ja je bil to največji protest po začetku vojne v Ukrajini.
Italijanska vlada je zaradi prenatrpanosti zaporov sprejela načrt za prenovo in širitev zmogljivosti zaporov. Po načrtu vlade premierke Giorgie Meloni v vrednosti skoraj 760 milijonov evrov bi se zmogljivosti v zaporih in centrih za mladoletnike do leta 2027 povečale za deset tisoč mest. Dodatnih pet tisoč mest bi v petih letih pridobili z nadgradnjo in preureditvijo obstoječih zaporov. Vlada je sprejela tudi osnutek zakona, ki bi deležu zapornikov z odvisnostjo od alkohola ali drog dovoljeval, da bi kazen prestali v rehabilitacijskih centrih. Po podatkih državnega pravosodnega ministrstva je mest v zaporih okoli 47 tisoč, v njih pa je trenutno zaprtih okoli 63 tisoč zapornikov. Po prenatrpanosti so italijanski zapori na petem mestu med državami Evropske unije, v kategoriji pa so po podatkih Eurostata iz leta 2021 pred njimi zapori v Cipru, Romuniji, Grčiji in Franciji.
Srbska policija je iz beograjskega Študentskega kulturnega centra, znanega kot SKC, odstranila študente, ki so stavbo zasedli februarja. Študentje so SKC zasedli, da bi ustanovo vrnili študentom, po odstranitvi pa so sporočili, da so bili pri izgonu poleg članov uprave ustanove in policije tam prisotni tudi novinarji provladnega tabloida Informer. Vršilec dolžnosti direktorja SKC-ja Slavoljub Veselinović je dejal, da so študentje stavbo pustili v katastrofalnem stanju, kar pa so študentje zanikali.
Državni svet je izglasoval odložilni veto na zakone o medicinski konoplji, o prostovoljnem končanju življenja, o zaščiti živali in o gostinstvu. Predlog za veto na zakon o prostovoljnem končanju življenja je vložila skupina svetnikov s prvopodpisanim predsednikom komisije državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Danijelom Kastelicem. Predlagatelji zakonu nasprotujejo zaradi svetosti življenja, zakon pa po njihovem mnenju spodbuja smrt. Zakon bi bolnikom omogočal samovnos učinkovine za končanje življenja, če bi zdravnik ocenil, da ozdravljenje ni pričakovano. O vetu na gostinski zakon so odločali na predlog interesnih skupin delodajalcev, kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev. Predlagatelji zakonu, ki uvaja omejitev kratkotrajnega oddajanja na 60 dni v občinah s stanovanjsko krizo, nasprotujejo, češ da se stanovanjske politike ne da reševati z omejevanjem lastninske pravice in podjetništva. Državni svet je podprl tudi veto na zakon o konoplji za medicinske in znanstvene namene, ki ga je podprla komisija za socialno varstvo in delo. Svetniki poudarjajo, da zakon ne odraža volje ljudstva, ki je na lanskem referendumu podprlo gojenje in predelovanje v medicinske namene. Sprejeti zakon o rabi konoplje za medicinske namene zdravnikom omogoča predpisovanje konoplje po strokovni presoji, ne glede na indikacijo ali stanje. Svet je izglasoval tudi veto na zakon o zaščiti živali, ki uvaja popolno prepoved baterijske reje kokoši nesnic, prepoved kirurške kastracije pujsov do sedmega dneva starosti brez uporabe anestezije in analgezije ter obvezno označevanje mačk. Svetniki so zakonu nasprotovali, saj da prepoved reje v kletkah v Evropski uniji še ni sprejeta, zato bi moralo obdobje prehoda na prosto rejo trajati vsaj do leta 2035.
Gibanje Svoboda je zaradi suma storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti na pristojno državno tožilstvo naznanilo poslanca Slovenske demokratske stranke, krajše SDS, Žana Mahniča. Mahnič je po rasističnih shodih v opozorilo na nasilje nekaterih Romov na družbenem omrežju X pozval k včlanitvi v strelska društva, da bodo lahko državljani postali zakoniti lastniki orožja. Pri Svobodi so zapisali, da poziv razumejo kot impliciten poziv k oboroževanju zoper etnično manjšino. Mahnič je nato sporočil, da bo zoper Gibanje Svoboda in premierja Roberta Goloba vložil kazensko ovadbo.
Dodaj komentar
Komentiraj