Etiopski predsednik vlade Abij Ahmed je na Twitterju  sporočil, da je etiopska zvezna vojska zavzela prestolnico province Tigraj, Mekele. Informacijo je zelo težko zanesljivo potrditi, saj je komunikacija z območjem spopadov že več kot en teden praktično povsem prekinjena. Britanski BBC sicer poroča, da so uspeli za krajši čas vzpostaviti stik s svojim virom v mestu, ki je poročal, da se etiopska vojska nahaja v mestu in da je občasno slišati strele. Abij Ahmed trdi, da pri zavzetju mesta s približno pol milijona prebivalci ni bilo žrtev med civilisti in da etiopske varnostne sile sedaj iščejo tigrajske politične voditelje. Spopadi v Tigraju so se začeli pred približno tremi tedni, potem ko je zvezna vlada oborožene sile pod vodstvom v Tigraju vladajoče Tigrajske ljudske osvobodilne fronte obtožila napada na vojašnico etiopske vojske, odnosi med Tigrajem in Addis Ababo pa so se začeli  močneje zaostrovati, potem ko so Tigrajci kljub nasprotovanju zvezne vlade izvedli regionalne volitve. 

Iranski vrhovni svet za nacionalno varnost in iranski predsednik Hassan Rouhani za uboj iranskega vodilnega jedrskega znanstvenika obtožujeta Izrael. Poročila državnih medijev in Vrhovnega sveta za nacionalno varnost o načinu uboja Mohsena Fakhrizadeha, direktorja jedrskega programa, se vseskozi spreminjajo, nobeno poročanje pa ne vsebuje dokazov o izraelski vpletenosti. Po poročanju New York Timesa pa so izraelsko vpletenost potrdili trije člani obveščevalnih služb, tudi Američan. Obrambni minister Gen Amir Hatami je že obljubil, da bo prihodnji proračun oddelka za raziskave in inovacije, ki ga je vodil Fakhrizadeh, podvojen. Iranski parlament pa je pozval vlado k ukinitvi vseh bodočih preiskovanj nuklearnega programa s strani Združenih narodov. Iranski politiki že več let trdijo, da so med opazovalci Združenih narodov prisotni izraelski vohuni. Ta preklic dovoljenja preiskav bi praktično pomenil razpad jedrskega sporazuma iz leta 2015. Urad visokega predstavnika EU za zunanje zadeve, Josepha Borrella, je že pozval k zadržanem ravnanju in vzdrževanju jedrskega sporazuma. 

Švicarji so na referendumu zavrnili prepoved financiranja švicarskih orožarskih podjetij s strani Švicarske nacionalne banke ali pokojninskih skladov. Natančneje, zavrnjeni referendumski predlog je predlagal, da Švicarska nacionalna banka in pokojninski skladi ne bi smeli vlagati v podjetja, ki dobijo več kot 5 odstotkov svojega dobička od prodaje surovin za orožje. Vlada je trdila, da bi predlog onemogočil financiranje podjetij, kot je Boeing, ki večinoma proizvaja civilna letala, in škodoval upokojencem zaradi prekinitve vlaganja v takšna dobičkonosna podjetja. Po mnenju podpornikov predloga pa bi se s predlogom Švica še bolj oddaljila od vojaške industrije in s tem upravičila svoj sloves nevtralnosti. V Švici že zdaj ni dovoljeno izdelovati biološkega, kemijskega in nuklearnega orožja. Po drugem predlogu si proizvajalci strelnega orožja in tankov ne bi mogli izposojati denarja v Švici. Oba predloga sta propadla. Zanju je sicer glasovalo 57, 5 odstotka volilnih upravičencev, vendar so bili glasovi za predlog skoncentrirani le v 4 kantonih od 26. Predlog bi obveljal, če bi zanj glasovalo vsaj 14 kantonov.  

Na enak način je propadel tudi predlog o povečanju odgovornosti podjetij s sedežem v Švici, ki povzročajo okoljsko škodo ali kršijo človekove pravice. Predlog bi omogočil, da bi bila ta podjetja kazensko odgovorna po pravu države, kjer so podjetja ali njihovi podizvajalci izvajali takšne kršitve, razen če bi podjetja dokazala, da so temeljito preverila svoje podizvajalce. Vladni protipredlog, ki je bil z zavrnitvijo tega predloga na referendumu avtomatično sprejet od podjetij zahteva le, da poročajo o kršenju človekovih pravic, uničevanju okolja in koruptivnem vedenju. Tuja podjetja s sedežem v Švici zaposlujejo več kot četrtino vseh prebivalcev Švice. 

Če Švicarji redno glasujejo na referendumih, Francozi vzdržujejo tradicijo protesta. V nedeljo so v večjih francoskih mestih, tudi v Strasbourgu in v Parizu, protestirali proti novemu predlogu zakona, ki bi omejil možnost snemanja in deljenja slik ali posnetkov policijskega nasilja. Proteste je sprožil posnetek policijskega pretepanja glasbenega producenta Michela Zeclerja. Pariška policija se je z vodnimi topovi in dimnimi granatami odzvala na večinoma miroljubne proteste. 46.000 protestnikov (rumeni jopiči, novinarske organizacije in okoljski aktivisti) je nasprotovalo predlogu zakona, ker naj bi ta omejeval pravico do novinarskega poročanja o policijskem nasilju. Premier Jean Castex je napovedal revizijo predloga zakona. 

Evropsko sodišče za človekove pravice je sprejelo tožbo  šestih mladih okoljskih aktivistov, ki 33 evropskih držav obtožujejo prepočasnega preprečevanja podnebnih sprememb. Sodišče je tudi izjemoma odločilo, da gre za sodni primer velikega pomena in da spada med prioritete sodnega mlina s hitrejšim postopkom. Vlade držav članic in vlade Rusije, Švice, Velike Britanije, Turčije, Ukrajine in Norveške morajo tako do 23. februarja odgovoriti na obtožnico, da države prepočasi znižujejo izpust emisij ogljikovega dioksida. Po nalogu sodišča pa morajo tudi razložiti, ali njihovo pomanjkanje delovanja glede podnebnih sprememb ne krši 3.člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki Evropejcem zagotavlja pravico, da niso izpostavljeni “nečloveškemu in ponižujočemu ravnanju”. 

Nikakor ne uradni organizator petkovih protivladnih protestov Jaša Jenull je vložil kazensko ovadbo na Specializirano državno tožilstvo zoper neznane storilce, uslužbence slovenske policije, zaradi prekoračitve pooblastil in zlorabe uradnega položaja. Jenulla so namreč na zadnjih petkovih protestih, ki so se tokrat iz dveh nožno gnanih preselili na štiri motorizirana kolesa, ustavili policisti in mu izrekli kazen zaradi nepravilne uporabe svetlobnih signalov. Jenull trdi, da so policisti prekoračili svoja pooblastila, saj so po njegovih besedah namreč dobili navodilo, da se umerijo prav naj. Temu sumu se pritrjuje tudi eden izmed javno objavljenih videoposnetkov, v katerem je slišati komunikacijo preko policijskega voki-tokija: “ustavte rdečega Forda, enoprostorca, Ljubljana 16 pa ne vem kolik, Janull je notr, pa snema tole.” 

Čestitke novinarki Radia Študent Zarji Muršič za prejeto nagrado Društva novinarjev Slovenije, čuvaj! Prejela jo je za izstopajoči novinarski dosežek 2020, za svoje poročanje o znanstvenih dognanjih o novem koronavirusu, predvsem v prvih spomladanskih mesecih pandemije. Citiramo obrazložitev nagrade: "V času splošne histerije in pomanjkanja informacij je mirno in neumorno raziskovala biološke lastnosti novega virusa in načine, kako pohablja staro in ustvarja novo družbeno realnost.” Poleg Zarje so nagrado za izstopajoči novinarski dosežek prejeli še novinarka Dela Špela Kuralt za analiziranje problematike virtualnega pandemijskega šolstva, Janko Petrovec za poročanje iz Italije za RTV Slovenija in Boštjan Videmšek za knjigo Plan B. Nagrado za življenjsko delo pa je Društvo podelilo novinarki Dela Jožici Grgič z utemeljitvijo, da so zanjo dejstva “bolj sveta od papeža” ter da jih je znala vpeti v družbeni kontekst.