27. 4. 2023 – 15.00

Dan OFF

Audio file
Audio file
23. 1. 2020 – 16.00
Pojmovanje državnih dolgov kot »smrtnega greha« se spet rahlja

Evropska komisija je predstavila predlog reforme fiskalne zakonodaje, ki nalaga državam članicam, katerih javni dolg presega 60 odstotkov bruto domačega proizvoda, da sprejmejo posebne ukrepe za njegovo zmanjšanje, a jim tudi namenja več časa. Do pandemije javni dolg držav članic Evropske unije ni smel presegati 60 odstotkov BDP, proračunski deficit pa je bil lahko največ triodstoten. Med pandemijo so bila pravila začasno suspendirana. Reforma bi odpravila pravilo, po katerem mora članica vsako leto razliko med dejanskim in najvišjim dovoljenim deležem javnega dolga zmanjšati za dvajsetino. Namesto tega bodo morale države oblikovati lastne načrte za zmanjšanje dolga. Finančne kazni za države, ki se pravil ne držijo, so se zmanjšale, da bi bilo sankcioniranje kršiteljic mogoče izvesti. Sankcije se namreč do zdaj v praksi niso izvajale. Nemški finančni minister Christian Lindner trdi, da v predlogu Evropske komisije ni dovolj varovalk, ki bi zagotovile, da bodo države članice dejansko sledile standardom. Nemčija torej meni, da bi pravila morala biti še strožja. Nasprotno pa v Franciji kritizirajo nova pravila kot preveč rigidna. Italijanski finančni minister Giancarlo Giorgetti je izrazil razočaranje, da iz omejitev ni izvzeta investicijska poraba, predvsem naložbe za okrevanje po pandemiji in zeleni prehod. 

Audio file
24. 4. 2018 – 16.00
O razorožitvi Severne Koreje in iskanju novega sovražnika

Združene države Amerike in Južna Koreja sta sklenili dogovor o jedrskem orožju. Po sporazumu bodo ZDA v Južno Korejo periodično pošiljale jedrske podmornice in bombnike, ki lahko nosijo jedrske bombe. V zameno se je Južna Koreja zavezala, da ne bo razvijala lastnega jedrskega orožja. ZDA bodo Južno Korejo vključile tudi v svoje jedrsko načrtovanje, državi bosta ustanovili skupno posvetovalno skupino. ZDA imajo z Južno Korejo že sklenjen sporazum, ki jih zavezuje k obrambi Seula. Periodično pošiljanje jedrskega orožja v Južno Korejo je tako predvsem manifestacija ameriške podpore zaveznici, ki vseskozi opozarja na jedrsko grožnjo severne sosede. O tem, kako razvit je severnokorejski jedrski program zato, ker Severna Koreja testira zgolj balistične rakete brez jedrskih konic, ni dokazov. V Južni Koreji k odstopu od pogodbe o neširjenju jedrskega orožja pozivajo vojaški akademiki in tudi člani vladajoče konservativne stranke.

Kitajski parlament je sprejel spremembe protivohunske zakonodaje. S spremembami so razširili definicijo vohunskih dejavnosti, ki zdaj vključuje tudi kibernetske napade državnih organov in kritične informacijske infrastrukture. Dokumenti in podatki, ki so povezani z državno varnostjo in interesi, po novem sodijo na enako stopnjo zaščite kot državne skrivnosti.

Zvezni sodnik v Braziliji je ukazal začasno suspendiranje komunikacijske aplikacije Telegram. Kot razlog za blokado aplikacije je navedel namerno nesodelovanje Telegrama v policijski preiskavi, saj aplikacija ne želi predati informacij o neonacističnih pogovornih skupina v državi. Poleg blokade aplikacije je sodišče podeseterilo denarno kazen za nesodelovanje. Za vsak dan, ko aplikacija policije ne pošlje zahtevanih informacij, mora plačati skoraj 200 tisoč evrov. Brazilska policija neonacistične skupine preiskuje zaradi porasta pobojev v šolah. Polovica vseh strelskih napadov v šolah od leta 2000 se je zgodila v obdobju zadnjega leta. Nazadnje je novembra moški s svastiko na oblačilu ubil štiri ljudi v mestu Aracruz v zvezni državi Espirito Santo. Telegram so ustanovili v Rusiji, kasneje pa se je preselil v tujino. Registriran je na Britanskih Deviških otokih, pisarne pa ima v Dubaju.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je zamenjal sedem ministrov, vključno s finančnim, in pokončal trenutno vladno koalicijo. To je storil, potem ko predlagana zdravstvena reforma ni dosegla sklepčnosti za nadaljnjo razpravo v predstavniškem domu parlamenta. Nasprotujejo ji namreč v liberalni stranki, konservativni stranki in stranki narodne enotnosti. Brez njih Petro v kongresu nima večine. Petro, ki je na volitvah zmagal lani, želi z reformo okrepiti javno zdravstvo, čemur etablirane sile nasprotujejo. V kolumbijskem zdravtvenem sistemu delavec in delodajalec plačujeta zasebnim zdravstvenim posrednikom, ki upravljajo z zdravstveno oskrbo tako, da za storitve bolnišnicam plačujejo oni. Petro je sprva zasebne posrednike želel ukiniti, a je zaradi nasprotovanja koalicijskih partnerjev od tega odstopil. Po zadnjem predlogu bi ustanovil državno telo, s katerim bi plačevanje za zdravstvene storitve centraliziral. Tudi to za koalicijske partnerje ni bil sprejemljiv kompromis, zato je Petro koalicijo razdrl, za ministre pa imenoval sebi lojalne ljudi.

Audio file
24. 8. 2022 – 21.00
V glavnih vlogah Uroš Urbanija, Mitja Prek in Boris Vasev

Radiotelevizija Slovenija je objavila nov razpis za odgovornega urednika Multimedijskega centra, krajše MMC. Na razpis, ki so ga objavili lani poleti, so se prijavili novinarka in urednica na MMC-ju Ksenja Tratnik, nekdanja svetovalka v kabinetu Janeza Janše Ksenija Koren, zdaj zaposlena na televiziji, ter kulturnik Dušan Hedl. Funkcijo odgovornega urednika uvajajo lanskoletne spremembe statuta, zamenjala pa bo funkcijo urednika uredništva za nove medije, ki jo kot vršilec dolžnosti opravlja Igor Pirkovič. Pojasni Ana Sremšek, dnevna urednica MMC-ja. 

Izjava

Izbrano kandidatko ali kandidata bi moral imenovati zdaj vršilec dolžnosti, lani še generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough na predlog direktorja Radia Slovenija Mirka Štularja in direktorja Televizije Slovenija Uroša Urbanije. Urbanija in Štular se nista mogla uskladiti o predlogu, saj je Štular predlagal Ksenijo Tratnik, Urbanija pa Ksenijo Koren, ki od članov uredništva MMC-ja ni prejela nobenega pozitivnega mnenja. Skoraj vsi so namreč podprli Tratnik. Grah Whatmough se je namesto izbire med kandidatkama odločil za ponovitev razpisa, saj je po lastnih besedah izbiro videl kot najslabšo možnost. Ponovni razpis komentira Sremšek. 

Izjava

Z današnjim dnem je začela veljati novela zakona o tujcih. Novela po trditvah vlade skupaj z novelo zakona o zaposlovanju tujcev odpravlja administrativne ovire pri izdaji dovoljenj za bivanje, lajša zaposlovanje tujcev in poenostavlja postopek menjave delodajalca. Z večjo vlogo Zavoda za zaposlovanje novela razbremenjuje upravne enote in pospešuje obravnave prošenj za enotno dovoljenje za poklice v zdravstvu, socialnem varstvu, vzgoji in izobraževanju. Novela ohranja pogoj znanja slovenščine na vstopni ravni za pridobitev dovoljenja za prebivanje na podlagi združitve družine. Pogoj sicer ne bo začel veljati danes, kakor je predvidela novela med Janševo vlado, ampak v popolnosti ob koncu prihodnjega leta. 

Audio file
27. 4. 2021 – 13.30
80. obletnica OF

Ob dnevu upora proti okupatorju, s katerim obeležujemo začetek narodnoosvobodilnega antifašističnega odpora, še to: Tako kot ne bi bilo narodnoosvobodilnega boja brez Komunistične partije, ne bi bilo programa brez aktualnopolitične redakcije Radia Študent. Smrt fašizmu, jebeš narod!

OFF je pripravil vajenec Matej, mentorirala je Tia.

Foto: Tia

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.