Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da bo Ukrajina prepovedala 11 političnih strank, ker naj bi bile povezane z Rusijo. Prepoved je mogoča v skladu z zakoni, ki po ukrajinski zakonodaji veljajo v vojnem stanju. Z njo soglaša tudi Ukrajinski nacionalni varnostni in obrambni svet kot posvetovalno telo predsednika države, ki ga sestavljajo predvsem vladni ministri. Med prepovedanimi strankami so predvsem leve in levosredinske opozicijske stranke, tudi druga največja parlamentarna stranka Opozicijska platforma za življenje. Stranka je sicer javno obsodila rusko agresijo in od Ruske federacije zahtevala, da preneha z agresijo nad Ukrajino. Prepoved strank naj bi veljala do konca vojnega stanja.

Ukrajina je zavrnila zahtevo Rusije, da njihova vojska v Mariupolju odloži orožje in danes dopoldne zapusti mesto. Rusija je sporočila, da bo umik omogočila med 8. in 10. uro po koridorjih, ki jih bo vzpostavila v ta namen. Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je ponoči sporočila, da je zanje ta ponudba nesprejemljiva, rusko stran po obtožila namernih manipulacij in zajetja talcev v mestu. Pristaniško mesto Mariupolj na jugovzhodu Ukrajine v regiji Doneck je oblegano že praktično od začetka ruske invazije. Dan pred rusko zahtevo je Ukrajina priznala, da je izgubila stik z Azovskim morjem, ki z juga obliva Mariupolj. Ukrajina je rusko vojsko obtožila, da je včeraj napadla šolo, v kateri se je skrivalo okoli 400 civilistov. Že v preteklosti je zadela več zaklonišč, šol, gledališč in bolnišnico. Na podlagi satelitskih posnetkov ocenjujejo, da so uničene približno štiri petine mesta. 

Jemenski Hutiji so včeraj z droni in raketami zopet obstreljevali naftne postaje in elektrarne na ozemlju Saudove Arabije. Izstrelki so zadeli različne naftne komplekse v lasti državne naftne združbe Aramco v pristaniških mestih ob Rdečem morju, kot so Džeda, Janbu  in Al Šakik. Napadena sta bila tudi elektrarna in obrat za razsoljevanje morske vode. Napadi so se zgodili po tem, ko je Svet za sodelovanje v Zalivu s sedežem v Saudovi Arabiji Hutije povabil na mirovne pogovore v savdsko prestolnico Rijad. Hutiji so dejali, da so pripravljeni na sodelovanje v pogovorih zgolj v nevtralni državi in da bi morala biti prioriteta teh pogovorov odprava gospodarske blokade z ozemelj pod njihovim nadzorom. Mirovni pogovori so sicer prekinjeni, vse odkar so Hutiji poskušali zavzeti z nafto bogato mesto Marib na ozemlju mednarodno priznane jemenske vlade, ki jo podpira Saudova Arabija. Vojna, ki traja vse od leta 2015, v Jemnu povzroča hudo humanitarno katastrofo.

Šrilanka se je zaradi hude inflacije znašla v največji ekonomski krizi v zgodovini samostojne države. Državna valuta je padla za trideset odstotkov in tako 275 šrilanških rupij znaša en ameriški dolar. V državi primanjkuje najosnovnejših življenjskih potrebščin, ki jih je treba uvažati. Zaradi hudega pomanjkanja papirja ni mogoče izdajati računov, iz istega razloga pa so bili tudi odpovedani izpiti v šolah in na univerzah. Šrilanki že od januarja primanjkuje dolarjev za plačilo uvoza nafte, zato se pred bencinskimi servisi, na katerih ni dovolj goriva, vijejo dolge kolone ljudi. Zaradi pandemije covida-19 je bil v zadnjih dveh letih prizadet tudi turistični sektor, ki je ključen za pridobivanje tujih valut. V državi so prejšnji teden potekali protesti proti vladi predsednika Gotabaya Rajapaksa. Protestniki so zahtevali njegov odstop in ga označili za krivca za slabo ekonomsko situacijo države.

Alžirija je v soboto iz protesta proti španskemu priznanju ozemeljskih teženj Maroka v Zahodni Sahari odpoklicala svojega diplomata iz Madrida. Španski zunanji minister Jose Manuel Albares je prejšnji teden prekinil nevtralno držo Španije in podprl predlog Maroka iz leta 2007, ki Zahodni Sahari ponuja avtonomijo pod oblastjo maroške države. Konflikt med Marokom in Fronto Polisario, ki jo sestavljajo člani zahodnosaharskega staroselskega ljudstva Sahravi, traja že vse od leta 1975, ko se je Zahodna Sahara osamosvojila od Španije. Zahodnosaharski separatisti nadaljujejo z zahtevami za referendum o neodvisnosti, ki bi sicer moral, pod okriljem misije Združenih narodov, potekati že leta 1992. Alžirija, ki Fronto Polisario na različne načine podpira že od samega začetka, je sicer največja dobaviteljica nafte v Španijo.

Nemčija in Katar sta, potem ko se je nemški gospodarski minister Robert Habeck sestal s katarskim emirjem šejkom Tamimom bin Hamadom Al Thanijem , prišla do dogovora o dolgoročnem naftnem sodelovanju. Katar, ki je tretji največji izvoznik utekočinjenega zemeljskega plina na svetu, se je z Nemčijo pogovarjal tudi o razvoju projektov za obnovljivo energijo in o ukrepih, ki spodbujajo energetsko učinkovitost. Nemška vlada je ta dogovor sprejela, ker si želi v luči vojne v Ukrajini postati manj odvisna od nafte in plina, ki ju dobi iz Rusije. Po ruskem napadu na Ukrajino je Nemčija namreč ustavila certifikacijo plinovoda Severni tok 2. Med članicami Evropske unije pa tečejo pogovori o popolni prepovedi uvoza ruskega plina in nafte. Postopoma pa si želijo v Nemčiji tudi ustaviti proizvodnjo jedrske energije.

V izstopu je Nemčiji želela slediti tudi Belgija, kjer je nova vlada še jeseni potrdila načrt, da se reaktorji, ki Belgiji zagotovijo okoli 40 odstotkov električne energije, ustavijo do leta 2025. A vlada je zaradi, kot so zapisali, kaotičnega geopolitičnega okolja, odložila ustavitev belgijskih jedrskih elektrarn za deset let. 

Predsednik slovenske vlade Janez Janša je po standardnih vladnih komunikacijskih kanalih sporočil, da bo Slovenija v Kijev vrnila diplomata z ekipo. V tvitu je zapisal tudi, da so vsi, ki se vračajo, prostovoljci in da si bo Slovenija prizadevala, da enako storijo tudi preostale države članice Evropske unije. Tako se bodo slovenski diplomati, ki so Ukrajino zapustili ob začetku vojne, pridružili turškim, vatikanskim in poljskim kolegom, ki so ostali v državi tudi po začetku invazije.

V soboto, dober mesec pred državnozborskimi volitvami, sta potekala kongresa strank LMŠ in Gibanja Svoboda. Marjan Šarec je bil na glasovanju, na katerem ni imel protikandidata, znova izvoljen za predsednika stranke. Na mestu podpredsednice stranke ostaja poslanka Jerca Korče, na drugem podpredsedniškem mestu pa je Igorja Žavbija zamenjal evropski poslanec Klemen Grošelj. Šarec je v uvodnem nagovoru povedal, kakšne vlade si želi po volitvah.

Izjava

Kandidatno listo Roberta Goloba sestavlja 86 imen, večina izmed njih je kandidatk. Ortoped Danijel Bešič Loredan je na kongresu povedal, da računa na funkcijo zdravstvenega ministra, če bo Golob postal predsednik vlade. Na listi bo v volilnem okraju Ljubljana Vič Rudnik 2 kandidirala tudi nekdanja novinarka Mojca Pašek Šetinc, ki je dejala, da upa, da bo zanjo volil tudi nekdanji predsednik države Milan Kučan.

OFF sta pripravila Fin in Blaž.