V drugem krogu francoskih parlamentarnih volitev je brez parlamentarne večine zmagala koalicija levičarskih strank Nova ljudska fronta. Zmaga levice je veliko presenečenje, saj je v prvem krogu volitev slavila skrajna desna stranka Nacionalni zbor, ki so ji ankete napovedovale zmago tudi v drugem krogu. S prvega mesta je tako stranka z najvidnejšo predstavnico Marine Le Pen zdrsnila na tretje mesto, prehitelo jo je tudi drugouvrščeno zavezništvo predsednika Emmanuela Macrona. V parlamentu, ki šteje 577 sedežev, je Nova ljudska stranka dobila 189 sedežev, za večino bi jih potrebovala 289. Macron je parlamentarne volitve razpisal po zmagi skrajne desnice na evropskih volitvah v začetku junija. Kaj to pomeni za sestavo vlade in kdo jo bo vodil, prisluhnite v OFFsajdu ob sedemnajstih.

Izraelska vojska je napadla sedež Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem na Bližnjem vzhodu, krajše UNRWA, v Gazi. Njeni predstavniki namreč trdijo, da se v poslopju skrivajo pripadniki palestinskega odporniškega gibanja Hamas s svojo vojaško opremo. Prav tako je uničila osnovno šolo v regiji Masafer Yatta zahodno od Zahodnega brega. Bombardirala je tudi soseščino Sabra na zahodu mesta Gaza.

Japonski zunanji minister Yōko Kamikawa je s filipinskim obrambnim ministrom Gilbertom Teodorom podpisal obrambni sporazum o vzajemnem dostopu. Gre za pravni okvir, ki omogoča vzajemno nameščanje vojakov državne vojske na ozemlju druge države. Japonska bo lahko svojo vojsko poslala na Filipine za skupne vojaške vaje, filipinski vojaki pa bodo lahko na Japonskem izvajali vojaške priprave. Državi sta sporazum pripravili zaradi kitajskih groženj na ozemlju Tajvana in v Južnokitajskem morju, potrditi pa ga morata še oba parlamenta. Japonska je podobne sporazume že sklenila z Avstralijo in Združenim kraljestvom, Filipini pa z Avstralijo in Združenimi državami Amerike, načrtujejo pa ga še s Francijo.

Evropskemu zavezništvu madžarskega premierja Viktorja Orbána Domoljubi za Evropo so se pridružili nizozemska Stranka za svobodo, španski Vox in Danska ljudska stranka. Poleg Orbánovega Fidesza sta od ustanovitve v zavezništvu še avstrijska desničarska svobodnjaška stranka in češka stranka ANO, ki jo vodi nekdanji premier Andrej Babiš. Domoljubi za Evropo so s pridružitvijo Danske dobili vsaj 23 poslancev iz sedmih držav, kar je predpogoj za ustanovitev parlamentarne skupine v Evropskem parlamentu. Po izstopu Špancev iz stranke imajo Evropski konservativci in reformisti namesto 84 78 poslancev in ostajajo tretja največja parlamentarna skupina.

Najpomembnejše milansko letališče Malpensa bo Italijanska uprava za civilno letalstvo preimenovala po lani preminulem desničarskem trikratnem bivšem premierju Silviu Berlusconiju. Župan Milana Beppe Sala preimenovanju nasprotuje, saj v državi velja pravilo, da mora od smrti znane osebe za takšno priložnost miniti deset let. Mestni svet je prejšnji mesec zavrnil tudi gradnjo trga, posvečenega politiku, ki je bil obsojen zaradi plačila za spolne usluge mladoletnice, utaje davkov in zlorabe položaja.

V drugem krogu iranskih predsedniških volitev je zmagal reformistični kandidat Masud Pezeškjan. Pezeškjan je s 53 odstotki glasov premagal konservativnega Saida Džalilija. Predsedniške volitve so izvedli po smrti predsednika Ebrahima Raisija, umrlega v helikopterski nesreči maja letos. Pezeškjan je kritik iranske moralne policije in želi okrepiti iransko sodelovanje z Zahodom, nekdanji srčni kirurg pa je poslanec v iranskem parlamentu od leta 2008. V Iranu je predsednik podrejen vrhovnemu vodji, več kot trideset let je to ajatola Ali Hamenej.

Ameriški predsednik Joe Biden je med intervjujem za televizijsko mrežo ABC zavrnil možnost, da bi kdo drug kandidiral kot demokratični kandidat na novembrskih predsedniških volitvah. Meni, da je najbolj usposobljen kandidat za tekmo proti republikancem. Od kampanje bo po lastnih besedah odstopil le, če pride iz nebes Bog in mu to pove. Pravi, da mu pred kandidaturo ni treba opraviti kognitivnega testa, saj je vse, kar počne, kognitivni test in ga ima zato vsak dan. Danes pa bodo o svoji podpori Bidnu odločali demokratični predstavniki ameriškega kongresa.

Ministrstvo za zdravje je po programu cepljenja in zaščite z zdravili za leto 2024, ki ga pripravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje, razširilo program cepljenja, ki ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Po novem bo cepljenje proti HPV omogočeno vsem ženskam in moškim do dopolnjenega 26. leta. Od uvedbe lanskega programa je omogočeno cepljenje proti HPV tudi za dečke v prvem in tretjem letniku srednje šole. Prav tako se bodo odrasli, ki so dopolnili 47 ali 48 let, lahko zastonj cepili proti klopnemu meningoencefalitisu. Do sedaj so se lahko brezplačno cepili 49-letniki in zamudniki. Po novem programu se bodo lahko nosečnice brezplačno cepile proti respiratornemu sincicijskemu virusu. Od naslednjega januarja bo obvezno zdravstveno zavarovanje krilo cepljenje otrok proti noricam.

Ministrstvo za zdravje je tudi podaljšalo javno razpravo o predlogu zakona o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti do konca avgusta, torej z enega na dva meseca. Podaljšanje javne razprave je v skupni izjavi zahtevalo več organizacij, med drugim Slovensko združenje za psihoterapijo in svetovanje, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, ljubljanska podružnica Univerze Sigmunda Freuda in Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije. Predlog zakona uvaja poklica psihoterapevt in klinični psihoterapevt ter pooblaščeno osebo za podeljevanje licenc za psihoterapevte. Organizacije so zahtevale podaljšanje razprave, ker se vanjo niso počutile vključene in ker menijo, da je predlog zakona nesistemski in kontradiktoren.