V zračnem napadu ameriških letalskih sil na severu afganistanskega mesta Kanduz je bilo ubitih 13 ljudi, med njimi 10 otrok. Februarja letos je Misija Organizacije Združenih narodov v Afganistanu objavila podatke o civilnih žrtvah v lanskih spodadih. Zabeležili so 3804 smrtnih žrtev in 7189 ranjenih, število žrtev med civilisti pa se že od leta 2014 ne spreminja in se je skoraj podvojilo glede na podatke iz leta 2009. 

Največ žrtev med civilnim prebivalstvom zahtevajo samomorilni napadi in napadi na objekte, več kot tisoč civilnih žrtev pa so zahtevali zračni napadi. V letu 2018 je namreč ameriško poveljstvo znižalo merila za izvajanje napadov z droni, kar je vodilo v več kot šestdeset odstotkov več civilnih žrtev letalskih napadov glede na leto 2017. Od leta 2014 se je število žrtev dronov s 162 v štirih letih povečalo za več kot šestkrat. Zgolj dan pred sobotnim dronskim napadom so potekali tudi hudi spopadi v regiji Sangin, kjer so talibanski vojaki v napadu na dve vojaški postojanki ubili 48 ljudi. Po skoraj 18 letih od začetka ameriške invazije na Afganistan so se konec februarja ameriški predstavniki sestali s predstavniki talibanske delegacije v katarski Dohi. Pogajanja, ki so se zaključila 12. marca, pa glede na nadaljevanje spopadov niso obrodila vidnih sadov.

Vojaški spopadi se nadaljujejo tudi na območju Izraela in Palestine. Včeraj zjutraj so naselje severno od Tel Aviva zadele rakete, ki so bile izstreljene iz območja Gaze. V napadu je bilo ranjenih sedem ljudi, predsednik vlade Benjamin Netanyahu pa je zaradi napada skrajšal državniški obisk v Združenih državah Amerike. Za napad je odgovornost v skupni izjavi prevzelo več oboroženih skupin in napad označilo kot odgovor na izraelske napade na pozicije Hamasa. Izraelska vojska je že nekaj ur po raktenem napadu izvedla letalski napad na Gazo, v kateri so obstreljevali trinadstropno stavbo, v njej naj bi bilo po besedah Izraela nastanjeno obveščevalno vodstvo Hamasa. Izraelska letala so pred tem že izvedla operacije v nedeljo, ko so rakete med drugim zadele tudi begunsko taborišče Al-Auda. Brigadni general Ronen Man, ki je pri Izraelski obrambnih silah odgovoren za stike z javnostjo, je včeraj sporočil, da so bili zadnji napadi na Gazo del nove ofenzive Izraela. Izmenjavo raketnih napadov je sicer že danes končal Hamas, ko so po posredovanju Egipta njegovi predstavniki oznanili prekinitev ognja, vendar Izrael za zdaj še ni podal uradnega odgovora na sporočilo iz Gaze.

 Ameriški predsednik Donald Trump je včeraj uradno priznal suverenost države Izrael nad Golansko planoto in območje priznal kot del izraelske države. Podpis je potekal med obiskom Benjamina Netanjahuja v Beli hiši in predstavlja uspešno predvolilno zmago za ljudsko podporo pred izraelskimi parlamentarnimi volitvami 9. aprila. Izrael dve tretjini planote okupira že od šestdnevne vojne leta 1967 in je na območju, ki je bilo prej pod upravo Sirije, začel gradnjo naselbin. Resolucija Varnostnega sveta OZN iz leta 1981 je že takrat veljavo oblasti Izraela na Golanu razglasila za nično, generalni sekretar OZN Antonio Guterres pa je ob ameriškem priznanju ponovil, da se status Golana za OZN ni spremenil. Ameriška odločitev je sprožila številne očitke iz arabskih in evropskih držav, proti je javno nastopila tudi stalna članica varnostnega sveta OZN - Rusija. 

 Sirske demoraktične sile, katerih večino sestavljajo oborožene skupine kurdskih borcev, so pozvali k vzpostavitvi mednarodnega tribunala za sojenje nekdanjim vojakom Islamske države, ki so se vojni v Siriji pridružili iz tujine. Konec Islamske države je omenjena koalicija milic pod vodstom kurdske YPG razglasila, ko so prevzeli nadzor nad mestom Baguz. Sirske demokratične sile naj bi imele priprtih kakšnih tisoč borcev Islamske države, med katerimi je tudi več državljanov evropskih držav. Francija in Velika Britanija zavračata vrnitev borcev in sporočata, da jim je treba soditi v državah, kjer so bili zločini storjeni, nemško zunanje ministrstvo pa pogojno pristaja na vrnitev v primeru, da bodo lahko takoj iz letališča premeščeni v pripor. Sirske demokratične sile so sicer že februarja sporočile, da potekajo pogovori z ZDA o vzpostavitvi mednarodnega tribunala, ki naj bi prevzel naloge zaslišanja, preiskave in obsodbe vojakov Islamske države. 

Osvajalsko kampanjo na Bližnjem vzhodu je začela tudi multinacionalka Uber, ki je na trgu uspela z mobilno aplikacijo za organizacijo plačljivih prevozov med uporabniki. Uber je namreč prevzel lastništvo nad svojim tekmecem Careem, ki ima sedež v Dubaju. Careem deluje po istem načeli kot Uber in ponuja storitve svoje aplikacije v več kot 100 mestih v Afriki, na Bližnjem Vzhodu in v Aziji. Za nakup podjetja je Uber odštel več kot 2,7 milijarde evrov, Careem bo svoje posle nadaljevalo pod svojo znamko, vendar kot hčerinsko podjetje korporacije Uber.

V državnem zboru je bila danes obravnavana novela Zakona o kazenskem postopku, glede na predstavljena stališča strank pa se noveli obeta zadostna podpora. Novela zakona med drugim natančneje določa pogoje za preiskave odvetniških pisarn, omogoča preiskave stanovanj ob nedosegljivosti lastnika ter uzakonja uporabo tako imenovanih IMSI-lovilcev. Gre namreč za naprave, ki omogočajo sledenje in prisluškovanje mobilnim telefonom. Podporo predlogu so napovedale stranke koalicije in SNS, proti pa so se opredelile poslanske skupine SDS, NSi in Levica. Razloge za nasprotovanje pojasni poslanec Levice Matej Vatovec.

Izjava.

IMSI lovilce za nadzor mobilne komunikacije slovenska policija že uporablja. Prvo tako napravo so že kupili leta 2004, drugo pa 2009. Čeprav uporaba te naprave ni zakonita, pa so na policji že pred leti priznali njihovo rabo. Novela med drugim ne predvideva varoval, kot je uporaba teh naprav zgolj pod sodnim nadzorom, ampak dovoljuje namestitev in uporabo v prostorih policije.

Izjava.