Ukrajinsko državno podjetje Naftogaz je napovedalo, da bo ustavilo dobavo ruskega plina po plinovodu iz smeri ruskega mesta Sohranovka, ki poteka čez okupirani Lugansk. Od plinovoda čez Sohranovko je odvisnih okoli 27 odstotkov evropske plinske oskrbe. Naftogaz je pojasnil, da Ukrajina ni odgovorna za tranzit plina na območjih, ki jih okupira Rusija, in naj zato ne bi imeli dostopa do infrastrukture. Ukrajinska stran se za odklop sklicuje na pogodbeno klavzulo o višji sili. Ruskemu Gazpromu so ponudili, da bi plin lahko v povečani količini pretakali po severnejšem plinovodu iz smeri Sudže, ki teče po ozemlju pod nadzorom ukrajinske vojske. Pri Gazpromu pa trdijo, da to tehnično ni izvedljivo. Načrtovani pretok po južnejšem plinovodu je sicer že padel na ničlo, nekoliko pa se je povečala dobava po severnem plinovodu. Ukrajinski operater plinovodnega omrežja je sporočil tudi, da trenutno ne more izpolniti vseh obveznosti do evropskih partnerjev. Kot razlog je navedel vmešavanje okupatorskih sil in nepooblaščeno odvzemanje plina iz dobav, namenjenih v Evropo.

Ruski plin zaposluje tudi bolgarskega premierja Kirila Petkova na službenem obisku v Washingtonu. Petkov je po obisku povedal, da bo Bolgarijo od junija dalje s plinom oskrbovalo zaenkrat še neznano ameriško podjetje. Med obiskom se je premier srečal z ameriško podpredsednico Kamalo Harris in ministrom za zunanje zadeve Anthonyjem Blinknom. Bolgarija je do zdaj iz Rusije dobavljala 90 odstotkov svojega plina, dokler ni prekinila poslovanja z Gazpromom, ker ni pristala na plačilo plina v rubljih. Petkov je dodal, da vlada v Sofiji namerava večji del plinskega primanjkljaja uvoziti iz Azerbajdžana. 

Medtem je predstavniški dom ameriškega kongresa sprejel nov sveženj za vojaško podporo Ukrajini, ki znaša okoli 38 milijard evrov. Sveženj, ki ga mora sprejeti še senat, je za skoraj sedem milijard večji kot tisti, ki ga je aprila predlagal predsednik Joe Biden. Največja postavka je približno 11 milijard evrov, ki jih bo predsednik lahko po svoji presoji porabil za pošiljke orožja. Vsebuje za skoraj devet milijard evrov sredstev za nadomestitev ameriških zalog orožja in okoli štiri milijarde evrov, ki jih bo Ukrajina prejela neposredno za nakup orožja. Poleg orožja bo Ukrajina prejela dodatna sredstva za nakup hrane in zdravstvenih potrebščin v višini dobrih treh milijard evrov. ZDA so do zdaj Ukrajini namenile okoli štiri milijarde evrov orožja.  

Nemški minister za gospodarstvo in podnebje Robert Habeck je predstavil zakonski predlog o birokratski poenostavitvi gradnje terminalov utekočinjenega plina. Zakon bo po Habeckovih besedah omogočil pospešeno gradnjo terminalov s ciljem, da bi Nemčiji omogočil večjo energetsko neodvisnost od Rusije, ki jo vlada želi doseči do leta 2024. Zakon bo vladi omogočil obhod nekaterih postopkovnih pogojev, ki jih določa zakonodaja Evropske unije. Tako za izgradnjo plinskih terminalov ne bo potrebna presoja vplivov na okolje, ki jo izvaja okoljsko ministrstvo. Spremembe pa naj ne bi vplivale na okoljske presoje, ki jih določa zakon o vodah, so dodali na gospodarskem ministrstvu. Habeck, ki je med drugim tudi sopredsednik stranke Zelenih, odločitev utemeljuje kot nujno zaradi izrednih razmer. Nemške okoljevarstvene organizacije pa so opozorile, da bo tak poseg lahko dolgoročno škodljiv za okolje.    

Podobno kot v Berlinu razmišljajo tudi v New Delhiju, kjer je tamkajšnja vlada napovedala omilitev okoljske zakonodaje v zvezi z delovanjem in izkopavanjem premoga. Ministrstvo za okolje je pojasnilo, da bo ministrstvo za premog dovolilo povečanje izkopa v premogovnikih. Indijski premogovniki bodo, ne da bi potrebovali dovoljenja okoliških skupnosti, smeli povečati izkop za 50 odstotkov in ne zgolj 40, kakor do sedaj. Vlada hkrati poskuša spodbuditi odprtje okoli sto premogovnikov, ki so se že zaprli zaradi prejšnjih državnih kvot. Indijskemu energetskemu sektorju trenutno primanjkuje okoli 25 milijonov ton premoga. Povečano porabo v termoelektrarnah je povzročil vročinski val, zaradi česar se je povečala poraba elektrike, so pojasnili na ministrstvu za premog. Vlada skuša spodbuditi izkop premoga zlasti v premogovnikih v lasti multinacionalk, kot sta Vedanta in Adani. Indija je močno odvisna od premoga, saj ta predstavlja kar dve tretjini energetskih virov.    

Avstrijski kancler Karl Nehammer je napovedal kadrovske menjave v zvezni vladi. Po odstopu ministrice za kmetijstvo Elisabeth Köstinger in ministrice za gospodarstvo Margarete Schramböck, ki sta odstopili zaradi domnevne vpletenosti v korupcijsko afero bivšega kanclerja Sebastiana Kurza, bo trenutni kancler resor za kmetijstvo po novem zaupal Norbertu Totschnigu. Novo gospodarsko ministrstvo bo vodil Martin Kocher. Poleg menjave osebja je vlada sporočila, da namerava prerazporediti naloge obeh ministrstev, novo kmetijsko ministrstvo bo tako izgubilo področje telekomunikacije, ki ga bo nadzorovalo ministrstvo za finance. Nehammer je napovedal tudi združitev gospodarskega ministrstva z ministrstvom za delo.

Izraelska vojska je med racijo v begunskem taborišču Dženin na okupiranem Zahodnem bregu ubila novinarko Širin Abu Akleh katarske medijske hiše Al Džazira. Novinarko so huje poškodovano odpeljali v bližnjo bolnišnico, kjer je umrla zaradi strela v glavo, so sporočili na palestinskem zdravstvenem ministrstvu. Med racijo je bil hujše poškodovan tudi producent Ali Al Samudi, ki pa je napad preživel. Pri Al Džaziri so posredovanje izraelske vojske obsodili in dodali, da je bila novinarka kruto umorjena. Izraelske oblasti še niso komentirale dogodka, a je ministrstvo za obrambo napovedalo, da bodo dogodek preiskali. Izraelska vojska v zadnjih tednih na ozemlju Zahodnega brega povečano izvaja tako imenovane protiteroristične preiskave. 

Makedonski premier Dimitar Kovačevski je pozdravil odločitev ekumenskega patriarhata pravoslavne cerkve, da ohridsko pravoslavno cerkev prizna kot polnopravno članico pravoslavnega občestva. Konstantinopelski patriarhat je na zadnji sinodi zaprl shizmo med makedonsko pravoslavno cerkvijo in preostankom pravoslavnega sveta. Makedonska pravoslavna cerkev se je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja odcepila od srbske cerkve, vendar zaradi nasprotovanja beograjskega patriarhata ni bila do zdaj nikoli sprejeta v cerkveno občestvo. Ekumenski patriarhat je sporočil, da ohridska cerkev ne sme uporabljati imena, ki bi vsebovalo katerokoli izpeljanko besede Makedonija. Blagoslovu iz Konstantinopla nasprotujejo v Moskvi, kjer cerkev še vedno priznavajo kot del srbske pravoslavne cerkve.     

Črnogorski premier Dritan Abazovič je v intervjuju za kosovsko televizijo izrazil podporo temu, da se Črna Gora zaveže podpisu iniciative Odprti balkan, ki so jo do zdaj podprle vlade Albanije, Srbije in Severne Makedonije. Iniciativa, ki je nastala leta 2019, je poziv h gospodarskemu in političnemu zbliževanju držav Balkana po vzoru šengenske cone Evropske unije. Prejšnja črnogorska vlada se za pristop k iniciativi ni odločila z deklarativnim namenom približevanja Evropski uniji. Do zdaj k iniciativi niso pristopili v Bosni in Hercegovini in na Kosovu. 

Vlada je na dopisni seji sprejela letni investicijski načrt za financiranje Slovenske vojske v letu 2022, ki bo znašal 120 milijonov evrov. Vlada je napovedala, da bodo investicije namenjene nakupu italijanskega transportnega letala Spartan in nakupu 45 nemških osemkolesnikov Boxer. Nakup osemkolesnikov bo predvidoma stal okoli 340 milijonov evrov in bo potekal postopoma. Poleg nakupa orožja pa ministrstvo za obrambo napoveduje obnovo vojaškega vadbenega centra Poček in obnovo strelišča Bač pri Postojni. Okrepitev so napovedali tudi za pripadnike specialnih sil, ki bodo prejeli novo strelno orožje. Načrtovan je tudi nakup novega protiletalskega sistema kratkega in srednjega dometa.

OFF je pripravil vajenec Beno. Mentoriral je Martin.