Nekdanji ameriški predsednik, ki želi to znova postati, Donald Trump je zmagal na republikanskih strankarskih zborovanjih v zvezni državi Nevada, na tako imenovanih caucusih. Zanj je glasovalo več kot 99 odstotkov udeleženk zborovanj. S tem si je priboril novih 26 delegatk, s katerimi si utira pot do nove nominacije za republikanskega kandidata na novembrskih predsedniških volitvah. Poleg njega je bil na glasovnicah le še Ryan Binkley, poslovnež in pastor iz Teksasa. Njegova edina dejanska tekmica Nikki Haley se zborovanj ni udeležila, je pa sodelovala na primarnih volitvah dva dni prej, kjer je bila edina kandidatka. Kljub temu je zanjo glasovalo manj kot tretjina volivk, večina se jih je namreč odločila za opcijo nihče od naštetih. Primarne volitve so bile zgolj simbolične, saj se je republikanska stranka, kot že omenjeno, odločila, da delegatske glasove prinaša zmaga na strankarskih zborovanjih. 

Se je pa včeraj začela javna obravnava Trumpove pritožbe na vrhovnem sodišču, v kateri izpodbija odločitev vrhovnega sodišča v Koloradu, ki je odločilo, da ne more kandidirati na predsedniških volitvah. To so utemeljili s štirinajstim členom ameriške ustave, ki kandidiranje onemogoča osebam, udeleženim v nasilnih uporih. Pri tem so se sklicevali na šestojanuarski napad na Kapitol. Vrhovno sodišče obvladuje konservativna večina, za katero se predvideva, da bo Trumpovi pritožbi ugodila.

Gruzijski parlament je potrdil novo vlado pod vodstvom nekdanjega predsednika stranke Gruzijske sanje Iraklija Kobahidzeja. Ta je na položaju nasledil soimenjaka Iraklija Garibašvilija, ki je odstopil konec prejšnjega meseca. Odstop je utemeljil z znotrajstrankarskim demokratičnim principom rotacije. Novi premier Kobahidze velja za kritika Evropske unije in Združenih držav Amerike, ki jih obtožuje poskusov, da bi Gruzijo potegnili v rusko-ukrajinsko vojno. Kobahidze pa bo vladajočo stranko vodil tudi na parlamentarnih volitvah konec leta.

Na pakistanskih parlamentarnih volitvah se po prvih delnih rezultatih, ki jih je objavila državna volilna komisija, zmaga obeta kandidatom in kandidatkam, za njih je rezerviranih 60 mest v spodnjem domu, povezanim z nekdanjim predsednikom Imranom Khanom. Ti so sicer morali kandidirati kot neodvisni kandidati, saj je volilna komisija stranki Pakistan Tehreek-e-Insaf nastop na volitvah prepovedala. Do prepovedi je prišlo po obsodbi nekdanjega predsednika stranke Khana, ki trenutno prestaja 31-letno zaporno kazen zaradi izdajanja državnih skrivnosti, korupcije in poroke z ločenko po manj kot treh mesecih. Kljub temu med volivkami še vedno uživa podporo, ki mu jo redno izražajo tudi na protestnih shodih. Na drugo mesto se je uvrstila Muslimanska liga nekdanjega premierja Navaza Šarifa. Komisija je volilne izide objavila z zamudo, kar je pripisala težavam pri posredovanju glasov, saj so bili v državi mobilna omrežja in internet na dan volitev zaradi varnostnih razlogov začasno prekinjeni. Rezultate so objavili za dobro tretjino poslanskih mandatov od skupno 266. Na dan volitev je kljub okrepljenemu policijskemu in vojaškemu varovanju prišlo do več napadov s smrtnimi žrtvami. 

Aktivistke so zasedle madžarski konzulat v Benetkah in zahtevale izpustitev Ilarie Salis, osnovnošolske učiteljice in borke proti fašizmu. Po aretaciji v Budimpešti ji grozi 24 let zaporne kazni zaradi napada na dva neonacista na lanskoletnem spominskem zborovanju skrajnih desničarjev. Poleg napada jo obtožujejo tudi članstva v skrajni levičarski organizaciji. Salis krivde v očitanih kaznivih dejanjih ne priznava. Trideset aktivistk zahteva izpustitev, sojenje, na katero so jo pripeljali v okovih in lisicah, pa vidijo v funkciji kaznovanja antifašističnega delovanja v državi, kjer so antimigrantske mejne patrulje ne le tolerirane, ampak promovirane. Po medijskih objavah o ravnanju s Salis je italijanska premierka Giorgia Meloni od madžarskega premierja Viktorja Orbana zahtevala obljubo, da bo ta deležna pravičnega sojenja.

Slovaški parlament, natančneje koalicija pod vodstvom Roberta Fica, je navkljub množičnim protestom in opozorilom Evropske komisije sprejel pravosodno reformo. Ta predvideva razpustitev posebnega tožilstva, ki obravnava hujša kazniva dejanja, do 15. marca ter porazdelitev njihovih primerov med ostale tožilce. Reforma slabi tudi zaščito žvižgačk ter znižuje kazni za korupcijska dejanja s podkupninami do četrtine milijona evrov. Korupcija pa bo lahko namesto sedanjih 20 let preganjana le pet let po kaznivem dejanju. Predsednica države Zuzana Čaputová je napovedala vložitev ustavne presoje. Fico je premierski položaj že v tretje zasedel oktobra in je predsednik vlade z najdaljšim premierskim stažem na Slovaškem do sedaj.

Odbor stalnih predstavnikov vlad držav članic Evropske unije je potrdil začasni dogovor o migracijski in azilni reformi med predsedstvoma Evropskega sveta in Evropskega parlamenta. Dogovor je sestavljen iz petih zakonov, ki po besedah evropskih birokratov na novo urejajo, v bistvu pa omejujejo upravljanje z migracijami in azilno politiko. Zakoni poostrujejo nadzor na mejah, omogočajo hitrejše vračanje begunk v izvorne države, če ne zadostujejo poostrenim kriterijem, ter uvajajo enotno proceduro na mejah za vse države članice. Hkrati pa zakoni dajejo pooblastila državam, da v tako imenovanih izrednih razmerah uvedejo dodatne ukrepe, ki bi še poostrili pravila za sprejemanje begunk in zagotavljanje azila. Zakone morata sedaj potrditi obe zakonodajni telesi Evropske unije - Evropski parlament ter Evropski svet.

Že tretjič v zadnjem tednu se je sestal izredni kolegij predsednice Socialnih demokratov Tanje Fajon. Po besedah Fajon sta na njem skupaj z gospodarskim ministrom Matjažem Hanom sporočila vsebino tako imenovanega pomiritvenega sestanka s predsednikom vlade Robertom Golobom in finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem. Na njem so sklenili, da SD zaenkrat ostane v koaliciji. Za ponedeljek je že sklicana tudi seja konference SD, ki jo vodi Matevž Frangež. V zadnjih dneh se je od položaja sicer poslovil glavni tajnik in eden ključnih akterjev afere preplačana sodna stavba Klemen Žibret. Do zaključka redakcije pa Tanja Fajon, ki je v javnih nastopih do sedaj večkrat obsodila dejanja Dominike Švarc Pipan kot pa dejanja Izraela, še ni odstopila z mesta predsednice stranke. Medtem ko se je stranka SD na kulturni praznik prek socialnih omrežij blamirala z nepoznavanjem slovenskih pesnikov, je Dominika Švarc Pipan na Facebooku objavila zapis, v katerem je še enkrat podrobno pojasnila vse okoliščine 8-milijonskega nakupa stavbe na Litijski. Ob koncu zapisa se je obregnila ob vodjo poslanske skupine SD Janija Prednika, ki jo je dan prej na seji Komisije za nadzor javnih financ označil za Esmeraldo, ki je spregledala. DŠP mu je vrnila z besedami »Esmeralda je spregledala, je rekel Stevie Wonder.« Je pa po poročanju POP TV Švarc Pipan na ljubljanskih ulicah, kjer med drugim deli avtograme mimoidočim, že pripoznana kot borka proti korupciji.

Foto: arhiv RŠ