DudOFF

DudOFF

Aktualno-politična novica
13. 7. 2020 - 15.00
 / OFF

Polandball
Poljski parlament sprejel spremembo protiustavne zakonodaje o delovanju vrhovnega sodišča
 / 22. 11. 2018
Na poljskih predsedniških volitvah je v drugem krogu mandat za las dobil dosedanji predsednik Andrzej Duda. Prejel je slabih 51 odstotkov glasov, medtem ko jih je drugi kandidat, Rafal Trzakowski, prejel 49. Udeležba na volitvah je bila nepričakovano visoka: volilo je skoraj 70 odstotkov vseh upravičencev. Za Poljsko zmaga Dude pomeni le še utrditev konservativnih, tradicionalnih družinskih vrednot, kar v praksi pomeni le opresijo pripadnikov skupnosti LGBT in žensk. Pomeni tudi, da bo vladajoča stranka Zakon in red tri leta vladala nemoteno, saj gre predsedniški veto v roke njihovega podpornika. 

Čez vikend so potekale tudi prve volitve po koncu epidemije v Španiji - regiji Baskija in Galicija sta se odločali, kdo bo vodil regionalni vladi. V Baskiji je zmagala že prej vodilna  Bakovska nacionalna stranka, za njo pa se je uvrstila levičarska Baskija, združi se, ki zagovarja odcepitev od Španije. Sledijo socialdemokrati, ki so s tem ohranili svoj delež in bodo najverjetneje še naprej sestavljali vladno koalicijo z Baskovsko nacionalno stranko. Tako v Baskiji kot v Galiciji je veliko podpore izgubila Španska judovska stranka. V Galiciji se je ta sicer obdržala na prvem mestu, a svoj rezultat so najbolj izboljšale regionalne stranke, ki zagovarjajo večjo avtonomijo od Madrida. 

Iranska preiskava januarske sestrelitve ukrajinskega potniškega letala naj bi pokazala, da je bila za vse kriva le človeška napaka pri uravnavanju radarja zračne obrambe. Ta napaka naj bi posledično sprožila verigo drugih. Te so na koncu pripeljale do napačne identifikacije tarče, kar pa bi operater v zračni obrambi moral zaznati. Ker se to ni zgodilo, je sistem avtomatično izstrelil dve raketi. Do prehitrih prstov na sprožilcu naj bi prišlo tudi zaradi povečanih trenj med Združenimi državami Amerike in Iranom, saj je na dan strmoglavljenja Iran napadel ameriške baze v Iraku, vse to pa je bil odgovor na umor generala Kasima Solejmanija v Bagdadu. 

Država Mali, veliki problemi
 / 17. 4. 2019
Malijski predsednik Ibrahim Boubacar Keita je razpustil ustavno sodišče in napovedal možnost ponovitve parlamentarnih volitev. Opozicija je nezadovoljna zaradi predsednikovega nereševanja ekonomske krize, dolgotrajnega konflikta z Tuaregi in islamističnimi oboroženimi skupinami ter obtožbe korupcije zoper predsednika. Tarča jeze ljudstva, izražene v tridnevnih nasilnih protestih, je ravno ustavno sodišče, ki je letos razveljavilo zgodnje izide parlamentarnih volitev. Tako bi predsednik lahko nastavil nove sodnike, ki naj bi ponovno presodili, ali je pri marčevskih volitvah prišlo do nepravilnosti. Opozicija koncesij ni pripravljena sprejeti, saj meni, da so geste le simbolične, in zahteva odstop predsednika ter sestavo vlade narodne enotnosti. Ob vseh obljubah o spravi pa so bili aretirani vsaj štirje voditelji protestov. 

V Sloveniji

Pogovor o aplikaciji, ki bi opozarjala na izpostavljenost osebi, okuženi z novim koronavirusom
 / 11. 7. 2020
Ministrstvo za javno upravo je objavilo poziv za oddajo ponudbe za prilagoditev mobilne aplikacije za obveščanje in sledenje okužbam z novim koronavirusom. Rok za zbiranje ponudb traja le tri dni - prijave se namreč zaprejo v sredo ob dvanajsti uri. Aplikacija naj bo vzpostavljena po nemškem odprtokodnem modelu in mora delovati od prvega avgusta. V javno naročilo pa ne sodijo varnostni pregledi kode, vzpostavitev sistema, ki bo podpiral aplikacijo, kontaktni center ter funkcionalno in varnostno preverjanje aplikacije. Za to bo ministrstvo poskrbelo kar samo. Minister za javno upravo Boštjan Koritnik zatrjuje, da bo uporaba aplikacije za vse prostovoljna ne glede na to, ali so pri nekom potrdili okužbo ali ne. Prav tako aplikacija naj ne bi omogočala sledenja lokaciji in shranjevanja geolokacijskih podatkov.

Predsednik vlade Janez Janša je ministru za notranje zadeve v odstopu Alešu Hojsu ponudil preklic njegovega nepreklicnega odstopa. Ta pravi, da bo prošnjo vzel resno in še enkrat premislil, ali morda ni ravnal prenagljeno in sprejel napačne odločitve.

Dars ima novega predsednika - to je dosedanji podpredsednik NSi, Valentin Hajdinjak. Zamenjal bo dosedanjega predsednika Tomaža Vidica, ki je skupaj s preostalimi člani uprave sporazumno odstopil. Za petletni mandat je nadzorni svet imenoval štiri nove člane - ostaja le delovni direktor Rožle Podboršek. Na namigovanja, da je Hajdinjak politično nastavljen, pa predsednik nadzornega sveta Pavle Hevka odgovarja, da je bila izbira strokovno neoporečna. Hajdinjak je v svoji delovni dobi predvsem vodil odnose z javnostmi za NSi, podobno je počel tudi za ministrstvo za kmetijstvo in leta 2005 za vlado, ko ga je ta nastavila za tiskovnega predstavnika. Zadnje čase je bil zaposlen v podjetju T2. Kaj točno ga kvalificira za predsednika Darsa, ni znano, kot svoje mandatne prioritete pa navaja gradnjo drugega predora v Karavankah in tretje razvojne osi. Pred tremi tedni se je menjal nadzorni svet, ki potrjuje upravo.  

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes mudil v Italiji, kjer se ukvarja predvsem s postavljanjem vencev na vsak spomenik, ki ga zagleda. Tako je danes ovenčil spomenik bazoviškim junakom, poklonil pa se je tudi pred bazoviško fojbo. Dogodek je bil zaprt za javnost, mesto pa je bilo preplavljeno s policisti in drugimi pripadniki vzdrževalcev reda in discipline. V Trstu pa sta oba predsednika nato podpisala listino, s katero se Narodni dom tudi formalno vrača Slovencem, čeprav bo sam proces vrnitve trajal več let. Iz Bazovice dogajanje komentira bivša novinarka Univerzitetne redakcije Staša Jovanović.

Izjava

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness