Poteka tretji dan racije izraelske vojske v begunskem taborišču v mestu Dženin na Zahodnem bregu. Izraelski vojaki so požgali več hiš v taborišču. Z buldožerji, eksplozivi in bombardiranjem iz zraka je vojska že včeraj uničila ceste do taborišča in cesto do bolnišnice v taborišču. Okupatorska vojska je bolnišnico obkolila in tako vanjo zaprla okrog 200 ljudi. Poleg cest okupatorjevi vojaki uničujejo električne napeljave in vodovod. V begunskem taborišču v Dženinu je izraelska vojska iz domov v treh dneh pregnala več kot 2000 družin. Po besedah razseljenih civilistov ne gre za beg, ampak vojaki izvajajo izgone. Iz palestinskega odporniškega gibanja Hamas so sporočili, da so se v mestu in pri dveh vaseh v bližini Dženina spopadli z okupatorsko vojsko, v boju pa sta padla dva borca. V prvem dnevu racije je izraelska vojska ubila vsaj deset ljudi, jih vsaj 40 ranila in okrog 20 aretirala. Ker izraelski vojaki blokirajo dostop reševalcem do območja napada, število mrtvih in ranjenih po drugem dnevu operacije ni znano, razen izgub, ki jih priznavajo v Hamasu. Izraelski minister za obrambo Izrael Kac je dejal, da pri raciji v Dženinu prakticirajo, kar so se naučili v Gazi. Medtem so v izraelski vojski priznali, da jim ni uspelo ubiti Hamasovega komandanta Husejna Fajada, potem ko se je ta pojavil pred palestinskimi novinarji na severu Gaze. Fajadovo eliminacijo je izraelska vojska razglasila maja.

Jemensko uporniško gibanje Ansar Alah, znano tudi kot Hutiji, je iz ujetništva izpustilo posadko ladje Galaxy Leader, ki so jo zasegli mesec po začetku izraelskega genocidnega pohoda v Gazi. Večnacionalna 25-članska posadka je v ujetništvu preživela 430 dni. Vrhovni politični svet gibanja je sporočil, da so izpust izvedli v koordinaciji s palestinskim Hamasom in ob mediaciji vlade Sultanata Oman, kjer so posadko sprejeli. Ladja Galaxy Leader je plula pod zastavo Bahamov, lasti pa si jo podjetje Galaxy Maritime, čigar solastnik je Abraham Ungar, eden najbogatejših Izraelcev. Gibanje Ansar Alah je ladje v Rdečem morju, povezane z Izraelom, napadalo od novembra 2023 v odziv na genocid v Gazi.  

Pred stavbo Elektroprivrede Srbije v Beogradu je potekal protest delavcev Elektroprivrede zaradi slabega in koruptivnega upravljanja državnega podjetja. Protestu so se pridružili tudi študenti več beograjskih fakultet. Medtem še vedno poteka učiteljska stavka, v kateri po trditvah srbskega ministrstva za šolstvo sodelujejo le okrog trije odstotki šol, po poročanju učiteljskih sindikatov pa je več kot polovica šol v državi ali popolnoma prekinila pouk ali skrajšala čas pouka. Protesti proti vladi in predsedniku Aleksandru Vučiću se vrstijo od zrušenja nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu v začetku novembra, zaradi česar je umrlo 15 ljudi. Študenti, ki protestno zasedajo fakultete v Beogradu in Novem Sadu, za jutri pozivajo k splošni stavki.

Aktivistični organizaciji Collettivo Rotte Balcaniche in No Name Kitchen sta objavili poročilo, v katerem sta okrivili bolgarsko mejno policijo za smrt treh mladoletnikov iz Egipta konec decembra. Mladoletni migranti so umrli zaradi podhladitve v gozdu v bližini mesta Burgas. Klic na pomoč so najprej prejele aktivistične organizacije, ki so v gozd poslale svoje reševalne ekipe, lokacijo najstnikov iz Egipta pa so posredovale tudi zdravstvenim reševalcem. Kot poročajo iz aktivističnih organizacij, je bolgarska policija reševalnim ekipam blokirala dostop do območja, kjer so se nahajali trije migranti. Pri tem je policija aktiviste ustrahovala vključno s spolnim nadlegovanjem. Po poročilu je policija s kraja najdbe trupel nato odstranila sledove škornjev in psov, ki so po trditvah aktivistov predstavljali dokaz, da je policija migrante našla že noč prej, vendar jih je zapustila. Policija je nasprotno obtoževala aktiviste, da so ovirali policijsko reševalno akcijo. Poročilo aktivističnih organizacij bolgarsko policijo obtožuje tudi, da je nasilje proti migrantom in aktivistom povečala v mesecih pred sprejemom Bolgarije v Schengen. Kot je zapisano v poročilu, so od julija lani reševalci aktivističnih organizacij prejeli klice na pomoč od skoraj 600 ljudi, policija pa je aktiviste ovirala in nadlegovala v več kot 70 odstotkih primerov. Od septembra je policija pridržala 23 članov aktivističnih reševalnih ekip.

Gabonska vojaška vlada je razpisala predsedniške volitve za začetek aprila, s čimer bi se končalo obdobje vojaške vladavine. Člani vojaške vlade ne bodo smeli kandidirati, vendar velja izjema za trenutnega začasnega predsednika – generala Brica Oliguija Nguemaja. Razpis volitev sledi novembrskemu referendumu, na katerem je več kot 90 odstotkov volivcev potrdilo novo ustavo, ki uvaja predsedniški sistem in določa omejitve za predsedniško kandidaturo, med drugim predsedniški kandidat ne sme biti član družine prejšnjega predsednika. Gabonu hunta vlada od državnega udara konec avgusta 2023, ki ga je vojska izvedla po ponovni izvolitvi predsednika Alija Bonga Ondimbe, sina in naslednika predsednika Omarja Bonga Ondimbe, ki je do svoje smrti leta 2009 vladal 56 let.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal odlok za zaprtje južne meje Združenih držav za, kot je zapisano v odloku, »tujce, ki sodelujejo v invaziji«. Odlok migrantom omejuje možnost prošnje za azil in narekuje ministrstvom za domovinsko varnost, zunanje zadeve in pravosodje, da takoj sprejmejo ukrepe za izgon migrantov, ki v Združenih državah bivajo nezakonito, in ukrepe za preprečevanje nezakonitega vstopa v državo. Ameriška vojska je na mejo z Mehiko napotila dodatnih 1500 vojakov. Pridružujejo se okrog 2500 ameriškim vojakom, ki logistično podpirajo graničarske patrulje. Na drugi strani meje je obmejna občina Ciudad Juárez začela postavljati šotorsko naselje, kamor bi začasno nastanila iz Združenih držav deportirane mehiške državljane do pridobitve dokumentov in vrnitve v domača mesta. Center bo predvidoma lahko sprejel do 5000 ljudi. Mehiška vlada načrtuje podobne migrantske centre v devetih mestih na severu države. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je sicer zatrdila, da Mehika ne bo sprejela deportiranih migrantov, ki niso Mehičani. 

Na Tajskem je v veljavo stopil zakon o legalizaciji istospolnih porok. Zakon je poroke omogočil tudi transspolnim osebam. Za istospolne zakonce sicer veljajo enake pravice kot pri raznospolnih zakonih, definicija družine, ki predvideva raznospolna starša, pa ostaja v tajski zakonodaji. Tajska je s tem postala tretja država v Aziji, za Tajvanom in Nepalom, kjer so istospolne poroke dovoljene.

Komisija za preprečevanje korupcije je vladi, ministrstvu za pravosodje in ministrstvu za finance izdala več priporočil glede zaznanih korupcijskih tveganj v zvezi z vladnim nakupom sodne stavbe na Litijski. Komisija je vladi priporočila, naj ministrstva pozove k doslednemu evidentiranju dokumentacije, sprejetje načrta integritete in ustanovitve delovnih skupin za večje projekte. Priporočila je izdala na podlagi ugotovitev, da je bil postopek nakupa stavbe izveden nepregledno, negospodarno in brez strokovne podlage, iz dokumentacije pa med drugim ni razvidno, kdo je odločil o primernosti stavbe. Komisija je ugotovila tudi, da ministrstvo za finance racionalnosti predvidene porabe sredstev ni preverilo, ministrstvo za pravosodje pa je postopek nadaljevalo brez zagotovljenih finančnih sredstev. Kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, komisija ni potrdila. Postopek je komisija začela pred enim letom na podlagi prijave nepravilnosti pri nakupu sodne stavbe in vpletenosti Socialdemokratov, predvsem takratnega generalnega sekretarja stranke Klemna Žiberta. Glede Žibertove vpletenosti v nakup se komisija za preprečevanje korupcije ni opredelila, saj generalni sekretarji političnih strank niso kategorizirani kot uradne osebe.

Vlada je potrdila predloge novele zakona o zdravilih, zakona o medicinskih pripomočkih in zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij v zdravstvu. Po besedah ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel novela zakona o zdravilih in zakon o medicinskih pripomočkih predvsem prenašata evropske standarde varnosti in kakovosti zdravil in medicinskih pripomočkov v slovensko zakonodajo. Novela zakona o zdravilih ureja še financiranje in dostop do zdravil v primeru izrednih razmer. Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij v zdravstvu bi poenostavil in z devetih na tri mesece skrajšal postopke priznavanja v tujini pridobljenih kvalifikacij.

Po poročanju Slovenske tiskovne agencije se je na več spletnih straneh nepremičninskih agencij pojavil oglas za prodajo tovarne podjetja Cimos v Senožečah. Predsednik Sindikata kovinske in elektroindustrije, krajše Skei, v Cimosu je povedal, da delavci o prodaji niso bili obveščeni, čeprav jim je vodstvo podjetja ob govoricah o prodaji pred enim letom obljubilo, da jih bo v primeru dejanske prodaje predhodno obvestilo. Podjetje Cimos, v lastni nemškega sklada Mutares, za obrat na straneh nepremičninskih agencij zahtevajo nekaj več kot štiri milijone evrov za slabih 12 tisoč kvadratnih metrov velik poslovni prostor in skoraj 33 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče.