Vodstvo Harvardske univerze je vložilo tožbo proti vladi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, s katero želi univerza ustaviti Trumpovo zamrznitev financiranja v višini okoli 2 milijard evrov preko nepovratnih federalnih sredstev. Poleg omenjene zamrznitve je Trumpova vlada v začetku aprila tudi zagrozila, da bo zamrznila federalno financiranje v višini devet milijard evrov in jim odvzela status davkov oproščene institucije, če univerza ne bo sprejela ukrepov za omejevanje antisemitizma. Z načrtovanimi zamrznitvami Trumpova vlada od univerze poleg tega zahteva tudi odpravo programov raznolikosti, enakosti in vključevanja, prepoved mask med potencialnimi protesti na površinah univerze, odpravo upoštevanja rase ali spola pri vpisih in zaposlovanju ter predajo poročil univerzitetnih delovnih skupin za boj proti diskriminaciji. Glavni razlog za targetiranje Harvarda sicer ostaja gonja proti študentskim protestnikom, ki so lani v podporo Palestini po celotnih Združenih državah organizirali blokade univerz. Z vloženo tožbo je Harvard postal prva univerza v ZDA, ki se je uprla Trumpovemu pritisku in posegu v delovanje.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal predlog zakona za obnovo najrevnejšega francoskega departmaja Mayotte v višini 3,2 milijard evrov, potem ko je departma decembra lani opustošil ciklon Chido. Namenjena sredstva so načrtovana za porabo v časovnem obdobju med 2025 in 2031. Zneska pa francoski predsednik ne bo namenil zgolj obnovi infrastrukture, temveč tudi za gradnjo stanovanj, podporo lokalnemu prebivalstvu in še posebej za nadzor nad nezakonitim priseljevanjem. Na Mayottu francoska vlada že vrsto let uveljavlja različne antimigrantske zakone, zadnjega med njimi je francoski parlament sprejel v začetku tega meseca. V ciklonu je po uradnih podatkih umrlo 40 ljudi, čeprav se jih mesece po naravni nesreči še vedno pogreša na tisoče, posebej migrantov, ki živijo v barakarskih naseljih.

Vojaška vlada Burkine Faso je zatrdila, da je v ponedeljkovi noči zatrla poskus državnega udara, katerega storilci se naj bi nahajali na Slonokoščeni obali. Po besedah vladajoče hunte je bil cilj puča povzročiti vsesplošni nemir v državi. Predsednik Ibrahim Traore, ki je tudi sam prišel na oblast po državnem udaru leta 2022, sicer Slonokoščeno obalo venomer obtožuje tovrstnih poskusov. V svoji izjavi za medije je svoje ponavljajoče se obtožbe podprl s prepričanjem, da se vsi »veliki umi izven države pač nahajajo na Slonokoščeni obali.«

Sile za hitro posredovanje so napadle mesto El Fašer na zahodu sudanske regije Darfur in v zračnem napadu ubile najmanj 30 ljudi. Prejšnji teden so Sile za hitro posredovanje v napadu na begunski taborišči Zamzam in Abu Šouk v bližini El Fašerja ubile 400 ljudi. Vrsteči se napadi so v beg iz begunskega taborišča Zamzam prisilili približno pol milijona ljudi, številni pa ostajajo ujeti v vojnem žarišču – med njimi okrog milijon otrok. V državljanski vojni med sudansko vojsko in Silami za hitro posredovanje, ki se je začela pred več kot dvema letoma, je umrlo že med 150 tisoč in pol milijona ljudi, devet milijonov pa jih je notranje razseljenih. V vojni trpijo predvsem civilisti, nad katerimi vojskujoči se vojaški frakciji kot orožje uporabljata sistematično spolno nasilje in lakoto.

Ameriške sile nadaljujejo z napadi na Jemen, ki jih imperialistična vojska skoraj vsakodnevno izvaja že vse od sredine marca. V tokratnih napadih so Združene države Amerike targetirale prestolnico Sana, natančneje tržnico in stanovanjska območja, s tem pa je ameriška vojska ubila 12 ljudi, še 34 pa jih je ranila. V minulem tednu je vojska napadla tudi pristanišče Ras Isa in v bombardiranju tamkajšnega terminala za oskrbo z gorivom ubila 80 ljudi. V odgovor na ameriške napade so hutijevci ciljali letalonosilki vojske ZDA v regiji, o posledicah napada pa informacij še ni.

Nadaljujejo se tudi izraelski napadi na Gazo, v katerih so sionistične sile ubile 26 ljudi. Izrael je napade izvedel po celotni enklavi, o smrtnih žrtvah pa poročajo iz Han Junisa in Rafe na jugu ter begunskih taborišč Džabalija in Al Šati na severu Gaze. Izraelska vojska je napadla tudi libanonsko prestolnico Bejrut, pri čemer je, kot navaja sama, ubila tudi poveljnika libanonske skupine Džama Islamija, ki je povezana s Hamasom.

Vatikan je potrdil, da bo pogreb včeraj preminulega papeža Frančiška potekal v soboto ob 10. uri. Pogrebno bogoslužje se bo odvilo pred baziliko svetega Petra pod vodstvom kardinala Giovannija Battista Reja, v skladu z lastnimi željami pa bo papež nato pokopan v rimski baziliki Marije Snežne. 

Ameriški podpredsednik J. D. Vance, ki je bil eden zadnjih, ki se je srečal s pokojnim papežem, je danes namenjen na srečanje z indijskim premierjem Narendro Modijem. Se pogubni republikanski duh širi?

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec je napovedala, da bo Slovenija predlagala uveljavitev nacionalne odstopne klavzule od fiskalnih pravil zaradi nujnega povečanja izdatkov za obrambo. Uveljavljanje odstopne klavzule je ministrstvo za finance napovedalo ob obravnavi osnutka letnega poročila o napredku 2025. Po podatkih obrambnega ministrstva je Slovenija obrambnim izdatkom lani namenila okoli 1,35 odstotka BDP ali 904,7 milijona evrov, letos pa naj bi znesek narasel na več kot 1,2 milijarde evrov.

Akademskih 15: 

Senat Univerze na Primorskem je na sredini seji sprejel vlogo za akreditacijo novega študijskega programa medicine in jo v odločanje posredoval Nacionalni agenciji Republike Slovenije za visoko šolstvo. Če ta vlogo odobri, se bo enovit magistrski program medicine v študijskem letu 2027/28 začel izvajati na Fakulteti za vede o zdravju v Izoli, trajal bo šest let, sprva pa bo nudil od 20 do 30 vpisnih mest. Razpisana mesta bodo v skladu z zagotavljanjem dodatne infrastrukture, opreme in kadra postopoma povečali na 100, kot je bilo tudi zapisano v pismu namere, ki sta ga lani podpisala predsednik vlade Robert Golob in rektorica primorske univerze Klavdija Kutnar.

Primorska univerza želi za potrebe študija fakultete za vede o zdravju zgraditi nov objekt v bližini izolske bolnišnice. Že dlje časa trajajoči investicijski projekt je bil lani marca tudi uvrščen v Načrt razvojnih programov 2024-2027. Vrednost projekta v načrtu znaša dobrih 18 milijonov evrov, od tega bo 12 milijonov prispevalo Ministrstvo za zdravje, 3 milijone bo dodalo ministrstvo za visoko šolstvo, ostalo pa bo pokrila univerza sama. Primorska univerza je sicer že decembra 2022 objavila natečaj za novogradnjo objekta, na katerem je bilo izmed šestih ponudnikov izbrano podjetje InnoRenew. Natečajni postopek je maja 2023 v celoti razveljavila državna revizijska komisija zaradi več povezav med naročnico in ponudnikom, navsezadnje ima v podjetju 45 odstotkov ustanoviteljskih pravic ravno primorska univerza, direktorica podjetja pa je Andreja Kutnar, sestra rektorice univerze. Javni natečaj so na univerzi ponovili, od dveh ponudnikov pa je bilo lani izbrano podjetje IMP. Projekt novogradnje se bo po podatkih iz zadnjega letnega poročila univerze predvidoma zaključil do leta 2027.

Z obale pa gremo še čez mejo oziroma celo dve meji do klerikalne vatikanske mestne države. Znotraj vatikanskega obzidja je prejšnji ponedeljek popoldne potekalo slovesno odprtje prvega vatikanskega vrtca – v italijanščini temu sicer pravijo »asilo nido«, ki se v skladu s katoliškim narativom v slovenščino prevaja kot »otroške jasli«. Vrtec je namenjen otrokom zaposlenih v Vatikanu, in sicer otrokom iz prve starostne skupine, torej od treh mesecev do tretjega leta starosti. Po poročanju Vatican News je vrtec vrata sicer odprl že v začetku aprila, odpiralni čas je od ponedeljka do petka od 7.30 do 18.30, sprejme pa lahko največ 30 otrok. Vatikanski vrtec je celo dvojezičen, saj je didaktični program dostopen v italijanščini in angleščini, žal pa ne v latinščini, ki je uradni jezik vatikanske države. Vrtec v zgradbi na ulici San Luca nosi ime »San Francesco e Santa Chiara«, v prevodu Frančišek Asiški in Klara Asiška. Vrtec je prejšnji ponedeljek osebno blagoslovil tudi zdaj že pokojni papež Frančišek.

OFF je pripravila vajenka Izabella, mentorirala je Neva. Univerzitetni blok novic je pripravila Karin.