Evropski parlament je sprejel novo zakonodajo za zmanjšanje toplogrednih izpustov. Osrednji del sprememb je reforma trga emisijskih kuponov. Leta 2005 je Unija vzpostavila trg, na katerem so morali industrijski in energetski obrati kupovati emisijske kupone za vsako tono izpuščenih toplogrednih plinov. Podjetja za del proizvedenih emisij dobivajo zastonjske kupone. Trenutna cena za tono izpusta toplogrednih plinov je okrog sto evrov. Po reformi, ki jo morajo potrditi še države članice v Evropskem svetu, bodo zastonjski kuponi postopno odpravljeni do leta 2034. Z umikanjem naj bi začeli leta 2026, do leta 2028 pa bo po reformi ukinjenih deset odstotkov zastonjskih kuponov. Za letalstvo bodo popolnoma ukinjeni do 2026. Po reformi bodo morali emisijske kupone kupovati tudi v ladijskem prevozu, ki je bil do zdaj iz emisijskega trga izvzet. Od leta 2026 bodo veljale dodatne carine na uvoz visokoogljičnih proizvodov, kot so aluminij, jeklo, cement in gnojila. Sprejet je tudi ukrep za preprečevanje selitve proizvodnje v države z manj strogim podnebnimi ukrepi od Evropske unije. Podjetja bodo morala plačati razliko v ceni proizvodnje v Evropski uniji in državi, v kateri proizvajajo. 

Nevladne organizacije ClientEarth, World Wildlife Fund, Transport and Environment in BUND so vložile tožbo proti Evropski komisiji zaradi lanskoletne vključitve zemeljskega plina med trajnostne vire energije. Ločeno tožbo v isti zadevi vlaga tudi Greenpeace, pri katerem nasprotujejo tudi jedrski energiji. Po trditvah nevladnih organizacij zemeljski plin ne bi smel biti kategoriziran kot čist vir energije, saj nastanejo ogljični izpusti med izgorevanjem, izkop in prevoz pa povzročata tudi izpuste metana. Za začasno vključitev zemeljskega plina med zelene vire je lobirala predvsem Nemčija, za opredelitev jedrske energije kot zelene pa Francija. 

Moldavska mejna policija je na letališču v Kišinjevu zavrnila vstop v državo ruski delegaciji pod vodstvom predsednika republike Tatarstan, Rustama Minnihanova. Zavrnitev vstopa v državo predsedniku ene ruskih republik so utemeljili s preprečevanjem vmešavanja Rusije v regionalne volitve v Moldaviji. Delegacija je po trditvah policije v Moldavijo prišla z namenom sodelovanja v predvolilni kampanji Viktorja Petrova v turško manjšinski polavtonomni Gagauziji.

Tunizijska policija je aretirala Rašida Ganušija, predsednika opozicijske muslimanske stranke Ennahda. Po trditvah policije so Ganušija pridržali na ukaz državnega tožilca zaradi hujskaških izjav. Ganušiju očitajo, da je v soboto na opozicijskem srečanju izjavil, da bi v Tuniziji brez njegove stranke in drugih političnih sil lahko prišlo do državljanske vojne. Nekaj ur po Ganušijevi aretaciji je policija opravila racijo na sedežu stranke Ennahda in aretirala še tri njene člane. Od februarja so v Tuniziji aretirali več kot dvajset opozicijskih politikov, ki jih obtožujejo delovanja proti državni varnosti. Poleg politikov so zaprli tudi sindikaliste, poslovneže in lastnika radijske postaje Mosaique FM. Tunizijski predsednik Kais Sajid je julija 2021 izvedel državni udar z razpustitvijo parlamenta. Od takrat je spremenil ustavo in izvedel nove volitve, na katerih politične stranke niso smele kan didirati. Velika večina volivcev je volitve bojkotirala. Pred razpustitvijo parlamenta je bila stranka Ennahda  največja v parlamentu, njen vodja Ganuši pa je nasprotnik Sajidovega samovoljnega vladanja. Ganušija so zaradi pranja denarja preganjali že lani, vendar je bil na sodišču spoznan za nedolžnega.

Katar in Združeni arabski emirati ponovno vzpostavljajo diplomatske odnose po večletni prekinitvi, državi sta namreč napovedali ponovno odprtje veleposlaništev. Združeni arabski emirati so bili del koalicije pod vodstvom Saudove Arabije, ki je leta 2017 z očitki o katarskem zbliževanju z Iranom prekinila vse diplomatske stike s Katarjem in uvedla gospodarsko blokado države. Blokada se je izkazala za neuspešno, leta 2021 je Saudova Arabija zato od nje odstopila. Takrat je s Katarjem vzpostavil diplomatske odnose poleg nje tudi Egipt. Prejšnji teden je diplomatske odnose s Katarjem obnovil še Bahrajn, Združeni arabski emirati so tako ostali edina država koalicije, ki še ni vzpostavila diplomatskih odnosov s Katarjem.

Državni zbor danes ponovno odloča o noveli zakona o tujcih, potem ko je državni svet v začetku aprila nanjo izglasoval veto. Novela zakona predvideva obvezno znanje slovenščine na ravni A1 za tujce kot pogoj za združitev družine. Za desne pobudnike veta v državnem svetu je bil sporen časovni zamik začetnega uveljavljanja tega pogoja. V zakon o tujcih je pogoj uvedla vlada Janeza Janše, v veljavo pa bi moral stopiti ta mesec. Gibanje Svoboda in Socialni demokrati so z amandmajem začetek rabe pogoja prestavili na november prihodnje leto. 18-mesečno prehodno obdobje so sicer uvedli, da bi se v tem času lahko pripravilo potrebno jezikovno izobraževanje. Če novela ne bo izglasovana, bo obveljala stara ureditev, po kateri bi bili jezikovni pogoji za tujce še strožji. Noveli se sicer obeta podpora poslanskih skupin Gibanja Svoboda in Socialnih demokratov, ki imajo skupaj potrebno večino 46 glasov.

V državnem zboru so obravnavali tudi novelo zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije, ki namerava uvesti spremembe pri pobiranju presežnih prihodkov pri trgovanju z elektriko. Predlog novele določa, da so zavezanci le proizvajalci elektrike z močjo nad 100 kilovatov. Poleg tega zavezanci po noveli ne morejo biti trgovci z elektriko, kot je veljalo doslej. Podporo noveli so napovedali v Gibanju Svoboda, Socialnih demokratih in Novi Sloveniji. 

Sindikat kmetov Slovenije je prekinil pogajanja z vlado, ponovno začel vsedržavno »stavko« in za 25. april napovedal protest. O razlogih za prekinitev pogajanj predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved.

Izjava

Sindikat ostaja pri zahtevah, med katerimi so izvajanje okoljskih ukrepov, dostopnih kmetom, ponovna preučitev in zmanjšanje območij Nature 2000 in preprečitev novega obdavčevanja. Medved pojasni tudi povod za ponovno vzpostavitev stavkovnih aktivnosti. 

Izjava

Po opozorilnem protestu 24. marca so na pogajanjih v začetku aprila dosegli dvoletni zamik uveljavitve davka na nepremičnine in ustanovitev delovne skupine, ki se je sestajala enkrat tedensko in obravnavala odprta vprašanja. V sindikatu so najprej napovedali, da bodo s protesti nadaljevali, če v delovni skupini do dogovora ne bodo prišli v treh tednih, a so pogajanja prekinili že po dveh.

Koprski podžupan in odvetnik Janez Starman je zaradi vožnje pod vplivom alkohola ostal brez vozniškega dovoljenja. Županu Alešu Bržanu je ponudil svoj odstop, a ga je ta zavrnil. Ob tem je župan zatrdil, da se zaradi manjše napake ni pripravljen odpovedati izvrstnemu sodelavcu in da Starmana namerava obraniti pred fenomenom kulture izločevanja.

OFF je pripravil vajenec Matej, pomagala je Neva :> 

Vir fotografije: Smeet Chowdhury, flickr, licenca Creative Commons