Nekdanji in najmlajši avstrijski kancler ter zunanji minister v zgodovini Sebastian Kurz je napovedal umik iz politike. Po desetletju političnega udejstvovanja na najvišji ravni se bo vodja poslanske skupine in predsednik Ljudske stranke sedaj posvetil pred petimi dnevi rojenemu sinu, svojemu prvemu otroku. Kurz je s kanclerskega položaja odstopil 9. oktobra, potem ko se je znašel v preiskavi zaradi domnevnega suma korupcije oziroma zlorabe davkoplačevalskega denarja za lastne strankarske interese. Nasledil ga je dotedanji zunanji minister Alexander Schallenberg.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je v televizijskem intervjuju potrdil svojo kontroverzno ekonomsko politiko in povedal, da je našel novega finančnega ministra. Dosedanjega, sedaj odstavljenega ministra Lutfija Elvana bo zamenjal strankarski kolega iz vrst Erdoğanove Stranke za pravičnost in razvoj ter dosedanji namestnik ministra, Nureddin Nebati. Lutfi se je moral posloviti že po slabem letu, potem ko je konec lanskega leta na položaju zaradi domnevnih zdravstvenih težav zamenjal predsednikovega zeta Berata Albayraka. Njegov naslednik se strinja z Erdoğanovim načrtom o nižanju obrestnih mer, ki naj bi po njegovem mnenju spodbudile turško gospodarstvo in ustavile inflacijo. Splošno sprejeta ekonomska znanost sicer pravi, da bodo imeli ti ukrepi ravno obraten učinek. Menjavo na čelu finančnega ministrstva je sicer mogoče videti v luči čedalje globlje finančne krize v državi in padcev domače valute, turške lire. Ta je letos izgubila skoraj polovico vrednosti, 30 odstotkov zgolj v novembru, zaradi česar se v državi močno dvigujejo cene vseh uvoženih dobrin, na primer bencina.

Argentinsko tožilstvo je proti nekdanjemu predsedniku Mauriciju Macriju [maurIsiju mAkriju] vložilo obtožnico zaradi organizacije vohunjenja za družinami umrlih mornarjev v nesreči podmornice ARA San Juan leta 2017. Grozi mu 3–10 let zapora. Obtožnica Macrija bremeni kaznivega dejanja izvajanja prepovedanih obveščevalnih dejanj in ustvarjanja pogojev za zbiranje, hranjenje in uporabo osebnih podatkov. Macri je sodni proces označil za politični manever, ki ga je sprožila vladna koalicija, da bi poskušala diskreditirati njegovo koalicijo Skupaj za spremembe pred vmesnimi parlamentarnimi volitvami. Te so potekale sredi prejšnjega meseca, Macrijeva  koalicija pa je na njih dosegla velik uspeh. Vladajoči peronisti predsednika Alberta Fernandeza  so prvič po skoraj štiridesetih letih izgubili večino v spodnjem domu parlamenta. Sodnik je Macriju  odobril varščino v višini slabega milijona dolarjev, ne sme pa zapustiti države. 

Evropska komisija je predstavila tristo milijard evrov vredno strategijo, imenovano Global Gateway. Šestletni načrt je namenjen vlaganjem v javno in zasebno infrastrukturo držav v razvoju. Številka tristo milijard je sicer zgolj ambicija, ne pa tudi zagotovljena vsota denarja. Koliko denarja naj bi Bruselj dejansko namenil, namreč ni jasno. Večinoma bo šlo za bančne garancije in pa posojila Evropske investicijske banke,  ki naj bi nadalje nadalje spodbudili investicije iz privatnih virov. Med podprtimi projekti naj bi bili pobuda za obnovljive vire energije v Afriki in izdelava novih podmorskih optičnih kablov med Evropo in južnoameriškimi državami. S finančno podporo želi EU bodočim partnerjem omogočiti tudi kadrovsko pomoč. Pobuda je tudi neposreden geopolitični odgovor kitajski iniciativi En pas, ena pot, ki jo je Peking začel pred osmimi leti.

Evropska komisija je predstavila nove ukrepe, ki bodo državam članicam Evropske unije ob beloruski meji omogočili daljšo obravnavo prosilcev za azil in lažjo deportacijo zavrnjenih prosilcev. Ukrepi bi zagotovili več časa za registracijo prošenj za azil, kar bi pomenilo dolgotrajnejše zadrževanje migrantov v sprejemnih centrih. Celoten azilni postopek bi po novem lahko trajal največ štiri mesece. Če se postopek podaljšuje, pa se skrajšuje čas za deportacije migrantov, katerih prošnje bodo zavrnjene. Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je opozorila, da gre za časovno omejen in ciljno usmerjen odziv. Prav tako je dodala, da je to »predvsem politična in ne begunska kriza«. Johansson to trdi kljub izdatnim nezakonitim pushbackom, ki jih izvajajo poljske varnostne sile. Prek Belorusije je letos v Evropsko unijo prispelo nekaj manj kot osem tisoč beguncev, največ se jih je zadržalo na območju Litve, Poljske in Latvije, za nekatere pa je iraška vlada organizirala polete v domovino.

V Bangladešu so oblasti aretirale župana mesta Rajšahi, Abbasa Alija, ker je zasebno nasprotoval muralu, posvečenemu očetu premierke Hasine Wajed in sodobnega Bangladeša, Mudžiburju Rahmanu. V javnost je namreč prišel zvočni posnetek, na katerem je slišati Alija, kako ne odobrava poslikave. Ta je po njegovem mnenju oblika malikovanja, ki je v nasprotju s šeriatskim pravom. Ali je bil zato obtožen obrekovanja na podlagi razvpitih zakonov za omejevanje svobode govora na spletu, ki so v veljavo stopili leta 2018. Na podlagi teh zakonov je tožilstvo sprožilo več postopkov, tudi proti novinarjem. Organizacije za varstvo človekovih pravic sicer že od njihovega sprejetja opozarjajo, da zakoni ciljajo na utišanje kritikov Wajed in disidentov.

Etiopska vojska je po besedah tiskovnega predstavnika vlade Legesseja Tuluja [legEseja tUluja] uspela ponovno vzpostaviti nadzor nad strateško pomembnim mestom Shewa Robit, ki ga je minuli teden zavzela Tigrajska ljudska osvobodilna fronta, poznana pod kratico TPLF. Shewa Robit, ki se nahaja ob glavni prometni povezavi med tigrajsko prestolnico Mekele in etiopskim glavnim mestom Adis Abeba, je sicer le eden izmed manjših krajev v regiji Amhara, od koder je etiopska vojska s pomočjo tamkajšnjih zvestih milic pregnala tigrajske čete. Srditi boji bodo v prihodnjih dneh potekali za prav tako s strateškega vidika važno mesto Dessie, ki je od Adis Abebe oddaljen 400 kilometrov. V primeru uspeha bi etiopska vojska pod poveljstvom premierja Abija Ahemda lahko osvojila veliko v zadnjem mesecu »izgubljenega« ozemlja.

ODPOVED: OFF sta pripravila vajenca Marko in Žan, mentoriral je Fabjan.