Francija je ukrajinskim zračnim silam dobavila prvo pošiljko letal tipa Mirage 2000-5. Francoski predsednik Emmanuel Macron je dobavo letal obljubil že junija lani, a ni potrdil, za koliko letal gre. Glede na lansko proračunsko poročilo francoskega parlamenta, so francoske zračne sile nameravale Ukrajini poslati šest od skupno 26 letal tipa Mirage 2000-5, a te številke francosko obrambno ministrstvo ni nikoli potrdilo. Francoski obrambni minister Sébastien Lecornu je pred dobavo sicer pojasnil, da so letala prilagodili pogojem na bojišču v in nad Ukrajino. Ukrajinsko letalstvo je prav tako bogatejše za več letal tipa F-16, izdelanih v Združenih državah Amerike, ki jih je Ukrajini dobavila Nizozemska. 

Moldavski premier Dorin Recean, vodja urada Evropske banke za obnovo in razvoj v Kišinjevu Catarina Bjorlin Hansen in začasni generalni direktor moldavskega podjetja Moldelectrica Sergiu Aparatu so podpisali sporazum o nepovratnih sredstvih v vrednosti dobrih 15 milijonov evrov. S tem bo Moldavija v zameno za povezovanje svojih električnih omrežij z Romunijo pridobila finančna sredstva. Premier Recean je pojasnil, da Evropska unija s tem pomaga Moldaviji, da se izogne energetskemu izsiljevanju Rusije. Finančna pomoč predstavlja 20-odstotno sofinanciranje nadzemnega daljnovoda med moldavskim mestom Bălți in romunskim mestom Suceava. Skupno projekt elektroenergetskega povezovanja Romunije in Moldavije znaša 77 milijonov evrov. Urad Evropske banke in Evropska investicijska banka sta prispevali vsaka slabih 31 milijonov evrov. 

Izraelska okupatorska vojska je sporočila, da je napadla dva cilja, kjer je po trditvah sionistične tvorbe šiitsko odporniško gibanje Hezbolah shranjevalo orožje. Izraelska vojska napad opravičuje, češ da Hezbolah s tem krši dogovor o premirju, čeprav prekinitev ognja že od samega začetka krši prav Izrael. Dogovor sta Hezbolah in Izrael podpisala konec novembra lani in določa, da se mora izraelska vojska umakniti iz Libanona, borci Hezbolaha pa se morajo z vso preostalo bojno infrastrukturo umakniti severno od reke Litani. Okupator bi moral svoje sile iz Libanona umakniti do 26. januarja, a si je zlahka izpogajali podaljšanje roka, ki se izteče 18. februarja. 

V prestolnico Haitija Port-Au-Prince je v okviru mirovne misije Združenih narodov prispelo več kot sto kenijskih policistov. Gre za mednarodno mirovno misijo pod vodstvom Kenije, ki traja od junija lani, njen namen pa je zajeziti vpliv oboroženih tolp, ki nadzorujejo večje dele države. Združene države Amerike, ki so pobudnice policijske misije, so sicer ta teden zamrznile okoli 13 milijonov evrov financiranja, a je nato ameriški državni sekretar Marco Rubio odobril dobrih 40 milijonov evrov dolarjev tuje pomoči haitijski nacionalni policiji in varnostni misiji.

Sile somalijske avtonomne regije Puntland so zavzele del ozemlja, ki ga je pred tem nadzorovala frakcija Islamske države. Sile Puntlanda so med drugim prevzele nadzor nad vasjo Balidhidin, ki jo je Islamska država nadzorovala desetletje, v spopadih pa je po navedbah vojaškega predstavnika Puntlanda vojska ubila 85 pripadnikov Islamske države. Gre sicer za del širše ofenzive proti Islamski državi, puntlandske oborožene sile so namreč po navedbah puntlandskega ministrstva za informiranje od 31. decembra lani zavezele kar 250 kvadratnih kilometrov ozemlja, ki ga je prej nadzoroval ISIS. Pri eliminaciji Islamske države puntlandskim silam pomagajo vselejšne borke proti terorizmu Združene države Amerike. Ameriške sile so konec preteklega tedna v napadih na območju gorovja Golis [gólis] po navedbah puntlandske vlade ubile več ključnih pripadnikov Islamske države. 

Potrošniki na Hrvaškem že tretji petek zapored bojkotirajo nakupe v trgovinah, nekatere izdelke in storitve. Poleg tega bodo od sobote za teden dni bojkotirali tudi obiske trgovin verige Konzum. Trgovinsko verigo so hrvaški kupci izglasovali na Facebook strani organizatorja bojkota – platforme Halo, inspektore. V spletni anketi je sodelovalo toliko ljudi, da se je zaradi prevelikega odziva dvakrat sesul strežnik. Nov bojkot sledi izteku bojkota trgovin Lidl, Eurospin in DM ter nakupa kokakole, ustekleničene vode in detergenta. Danes sicer začenjajo veljati ukrepi hrvaške vlade za blažitev cen. Vlada je podaljšala omejitev cen za 30 skupin živil in izdelkov za osebno higieno iz septembra lani ter seznam razširila na 70 izdelkov, a po mnenju potrošnikov to ni dovoljšen ukrep. Bojkotu zaradi visokih cen živil in storitev se bodo pridružili tudi potrošniki v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Severni Makedoniji in na Kosovu.

Srbski protestniki neumorno nadaljujejo z vsesplošno vstajo. Danes organizirajo enourno blokado Pupinovega mostu v Beogradu ter študentski protestni pohod po Nišu. Niški študentje se bodo zbrali pred stavbo sodišča in odpravili do poslopja mestne skupščine. Poleg drugih protestnih akcij zaradi nesreče v Novem Sadu, v kateri je prvega novembra umrlo 15 ljudi, in nasilja nad protestniki, ki jih vrši oblast Aleksandra Vučića, bo jutri v Novem Sadu potekal pohod starševske solidarnosti. Pohod, ki ga organizirajo starši in učitelji vseh osnovnih šol v Novem Sadu, bo potekal v štirih smereh, nato pa bodo skupaj krenili do mestnega oddelka za šolstvo.

Protestirajo tudi kmetje, ki so vdrli v dvorano občinske skupščine Bogatić, kjer je bila za danes predvidena obravnava občinskega prostorskega načrta. Osnutek prostorskega načrta občine Bogatić do leta 2035 v eni od točk definira območje za raziskave litija in bora. Gre za območje, ki obsega 200 tisoč hektarjev rodovitnih obdelovalnih površin. Srbsko ministrstvo za rudarstvo in energetiko navedbe o načrtovanem rudarjenju sicer zanika, a je po izsledkih portala eKapija v osnutku med prijavitelji izvajanja načrta navedeno tudi podjetje Edelweiss Mineral Exploration s sedežem v Beogradu. 

Po navedbah portala Necenzurirano se turško gradbeno podjetje Yapi Merkezi umika s projekta izgradnje drugega tira železniške proge med Divačo in Koprom. Vodstvo turškega gradbenega podjetja je podjetje 2TDK, ki vodi gradnjo, obvestilo, da svojega dela projekta ne bo moglo končati. Večino izgradnje bi prevzelo podjetje Kolektor, ki je že prej gradnjo izvajalo skupaj z Yapi Markezi. Turško podjetje pa bo z manjšim delom operative ostalo na odseku med Divačo in Črnim Kalom. Umik s projekta je posledica finančnih težav Yapi Markezi, ki so na plano prišle septembra lani, ko je več podizvajalcev in delavcev zapustilo gradbišče, potem ko jim turško podjetje ni izplačalo plač. Po neuradnih informacijah portala Necenzurirano Yapi Markezi podizvajalcem skupno dolguje skoraj 20 milijonov evrov. Podjetje 2TDK navedbe o odhodu turškega gradbinca zanika. Necenzurirano poroča tudi, da je nadzorni svet 2TDK potrdil finančni aneks zaradi podražitve del v vrednosti okoli 20 milijonov evrov. Končna vrednost del med Črnim Kalom in Koprom oziroma Divačo, ki naj bi se zaključila leta 2026, znaša okoli 650 milijonov evrov. To je dobrih 22 milijonov evrov več od vrednosti, dogovorjene v pogodbi, ki jo je 2TDK podpisal maja leta 2021. Za enako vsoto se bo podražil tudi projekt, ki je bil v investicijskem načrtu ocenjen na dobro milijardo evrov. Tretji sklop izgradnje drugega tira vključuje izvedbo tirov in tirnih naprav, voznega omrežja, telekomunikacijskih naprav, videosistema in varnostnega sistema, vgradnjo strojne in elektroopreme ter napajanja. Dela, nad katerimi bdi Železniško gradbeno podjetje, med drugim opravlja tudi turško podjetje YM Construction, ki se je po poročanju portala umaknilo tudi od izvedbe tega dela projketa.