Kenijski mirovniki na Haitiju
Varnostni svet Združenih narodov je v ponedeljek podaljšal mednarodno policijsko operacijo na Haitiju, ki jo vodi Kenija. V času sporazuma, ki ga je v Keniji marca podpisoval tedanji predsednik haitijske vlade Ariel Henry, so oborožene tolpe v državi prevzele nadzor nad velikim delom prestolnice Port-au-Prince in napadle ključno vladno infrastrukturo. Poleg tega so napadle pristanišče, dva zapora, iz katerih je pobegnilo okoli štiri tisoč zapornikov, policijske postaje in centralno banko ter zasedle letališče. S svojim nasiljem so vsaj simbolno zavladale nad večjim delom države. Čeprav sporazum predvideva napotitev skupno 2500 policistov oziroma pripadnikov represivnih organov drugih držav na Haiti, je na otoku trenutno okoli 410 vojakov in policistov. Poleg večine kenijskih je v državi nastanjenih tudi okoli 20 jamajških in dva vojaka iz Belizeja, kenijski predsednik William Ruto pa je konec septembra naznanil, da bo v naslednjih tednih na Haiti prispelo dodatnih šeststo kenijskih policistov. Poleg kenijskih, jamajških in belizejskih haitijske oblasti pričakujejo prihod policistov z Bahamov in Barbadosa ter iz Bangladeša, Benina in Čada. Policijsko misijo, ki jo je varnostni svet oktobra lani za dvanajst mesecev le blagoslovil, ker misija ni operacija Združenih narodov, so države članice soglasno podaljšale do naslednjega oktobra. V Južni hemisferi se bomo posvetili kenijski policijski misiji in naredili pregled dogajanja na Haitiju v zadnjih šestih mesecih.
Za vodenje misije v boju proti tolpam, ki je ne financirajo Združeni narodi, ampak prostovoljni prispevki držav članic in regionalnih organizacij, se je Kenija na prošnjo Združenih držav Amerike javila julija lani. ZDA so se zavezale, da bodo prispevale za več kot 270 milijonov evrov finančne, logistične in materialne pomoči, kar pokrije okoli polovico letnih stroškov misije. Oktobra je Varnostni svet Združenih narodov misijo potrdil, prvo kenijsko osebje pa bi moralo na Haiti prispeti februarja, a se je začetek odprave prestavil zaradi blokade kenijskega višjega sodišča, izgredov na Haitiju in težav s financiranjem misije. Do konca aprila je v denarni sklad Združenih narodov za misijo prispelo okoli 16 milijonov in pol evrov, ki so jih prispevale ZDA, Francija in Kanada. Težave s financiranjem misije so pomenile tudi, da kenijskim policistom do konca avgusta niso bile izplačane plače za dva meseca odprave.
Višje sodišče v Keniji je odpravo blokiralo, saj je presodilo, da je pošiljanje policistov na Haiti brez obojestranskega sporazuma neustavno. V začetku marca je zato Henry pripotoval na podpis sporazuma, oborožene tolpe pod vodstvom zavezništva Revolucionarne sile družine G9 in zaveznikov, ki ga vodi Jimmy Chérizier, pa so prevzele nadzor nad večino prestolnice in zahtevale Henryjev odstop, na katerega je nato tudi pristal. Odstopil je aprila po oblikovanju tranzicijskega predsedniškega sveta. Konec junija je na otok prispelo prvih dvesto kenijskih policistov, s čimer se je uradno začela mednarodna policijska misija. Več o misiji pove Robert Fatton, ki je pred upokojitvijo delal kot profesor za zunanje zadeve na Univerzi v Virginiji.
Ne gre torej za misijo Združenih narodov, kakršnim smo bili na Haitiju priča v preteklosti. Mirovniki zadnje varnostne operacije, Misije Združenih narodov za stabilizacijo na Haitiju, ki se je začela po državnem udaru leta 2004 in končala pred sedmimi leti, so povzročili epidemijo kolere, zaradi katere je umrlo okoli deset tisoč ljudi. Po imenu sodeč, bo na Haitiju potekala varnostna operacija, a kot pove sogovornik, vloga kenijskih policistov ni jasna. V resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov piše, da bodo kenijske varnostne sile haitijski policiji zagotavljale podporo pri varovanju kritičnih infrastrukturnih in tranzitnih objektov, kot so letališča in pristanišča. Haitijskim silam bodo nudile operativno podporo, vključno z načrtovanjem in izvedbo skupnih varnostnih operacij v borbi proti tolpam.
Štiri dni pred prihodom prve skupine kenijske odprave so haitijske in kenijske oblasti podpisale dogovor, s katerim so določile pravice osebja misije. V sporazumu je določeno, da kenijsko osebje in lokalni izvajalci uživajo imuniteto za dejanja, ki jih storijo pri opravljanju svojih uradnih funkcij, in da bodo kazenski postopki potekali v državi izvora policista. Fatton pove, da so kenijski policisti opravili usposabljanje iz mednarodnega prava.
Sogovornik stanje v glavnem mestu opiše kot kritično. Haitijskim in kenijskim policistom je uspelo izprazniti območje okoli glavnega letališča Toussaint Louverture, ne pa okoli Mednarodnega pristanišča Port-au-Prince.
Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije je notranje razseljenih ljudi na Haitiju okoli sedemsto tisoč, od tega je več kot polovica otrok. Četrtina vseh razseljenih oseb je v Port-au-Princeu, kjer živijo v prenatrpanih objektih brez dostopa do osnovnih dobrin. Po podatkih organizacije Integrirana fazna klasifikacija prehranske varnosti se več kot polovica prebivalstva sooča z akutno lakoto. Situacijo na Haitiju opiše Fatton.
Ariel Henry, ki je vodenje države prevzel pred tremi leti po atentatu na nekdanjega predsednika države Jovenela Moïsa, je odstopno izjavo podal konec aprila, po inavguraciji devetčlanskega tranzicijskega predsedniškega sveta. O formaciji sveta so se na Jamajki dogovorili voditelji držav Karibske skupnosti, znane kot Caricom, in ameriški zunanji minister Anthony Blinken, srečanja pa so se zgolj virtualno udeležili predstavniki Haitija. Predsedniški svet sestavlja devet članov, sedem jih lahko glasuje. Mandat članom sveta, ki ga sestavljajo predstavniki zasebnega sektorja, političnih strank in en verski voditelj, poteče ob inavguraciji novega predsednika ali, če novi predsednik ne bi bil imenovan, v začetku februarja 2026. Delovanje in oblikovanje sveta predstavi Fatton.
Pet dni po uradnem začetku mandata sveta so se štirje člani povezali v koalicijo in za prvega predsednika izvolili Edgarda Leblanca Filsa ter za premierja izbrali Fritza Bélizaira, nekdanjega ministra za mlade in šport. Zaradi nasprotovanja preostalih članov je sveta imenovanje Bélizaira preklical, minimalno število glasov za potrditev odločitev pa so dvignili s štiri na pet. Konec maja so člani sveta za novega premierja potrdili Garryja Conilla. Natančneje proces izbiranja predsednika vlade predstavi Fatton.
Conille je v času predsednika Michela Martellyja pet mesecev opravljal funkcijo predsednika vlade, pred ponovno potrditvijo na mesto premierja pa je bil regionalni direktor za Latinsko Ameriko in Karibske otoke sklada Združenih narodov za otroke.
Haitijska agencija za boj proti korupciji je v četrtek izdala poročilo, v katerem je tri člane tranzicijskega sveta, Smitha Augustina, Emmanuela Vertilaireja in Louisa Géralda Gillesa, ki so se aprila povezali v koalicijo in za premierja imenovali Bélizaira, obtožila korupcije. V zameno za zagotovitev položaja tedanjemu direktorju Nacionalne kreditne banke Raoulu Pascalu Pierru-Louisu so od direktorja zahtevali podkupnino, vredno okoli sedemsto tisoč evrov. Poleg korupcijske afere se svèt sooča s problemom delitve pristojnosti, ki je razdeljena med predsedniški svet in predsednika vlade. Sogovornik pove, da se je začasni svet izkazal kot dobra praksa.
Prehodni svèt je začel s pripravami za predsedniške volitve, ki bodo na Haitiju potekale prvič od leta 2016. Imenovali so prvih sedem od devetih članov Začasnega volilnega odbora, ki so predstavniki medijev, verskih skupin, sindikatov in šolskega sistema ter bodo zadolženi za nadzorovanje volitev. Volilni odbor je Henry pred tremi leti zaradi pristranskosti ukinil. Prve volitve od leta 2016 bodo po napovedih Conilla potekale novembra naslednje leto. Fatton razloži, zakaj po njegovem mnenju volitev leta 2025 ne bo.
Člani predsedniškega sveta in predsednik vlade ne smejo kandidirati na morebitnih prihajajočih volitvah. Kdo bi torej lahko kandidiral na volitvah, pojasni sogovorec.
Mednarodna skupnost z ZDA na čelu se pogosto vmeša v haitijsko politiko v imenu zagotavljanja miru ali stabilizacije države. Nazadnje so na sestanku, na katerem ni bilo fizično prisotnih Haitijcev, oblikovali tranzicijski predsedniški svet, ki je na mesto začasnega premierja imenoval Conilla, ki ga zaradi njegove naklonjenosti in povezav z ZDA imenujejo tudi ameriški človek. Posledice vmešavanja pa najbolj občutijo haitijski prebivalci, ki trpijo eno krizo za drugo.
Dodaj komentar
Komentiraj