14. 10. 2022 – 15.00

Erbayev OFF

Audio file

Turški parlament je na predlog predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana sprejel zakon, ki kriminalizira širjenje tako imenovanih lažnih novic v medijih in na družbenih omrežjih. 29. člen zakona določa, da bodo tisti, ki bodo širili lažne informacije o varnosti Turčije, da bi vzbujali strah in motili javni mir, lahko kaznovani z od enega do treh let zapora. Na zahtevo oblasti bodo morala družbena omrežja in spletne strani posredovati osebne podatke uporabnikov, osumljenih širjenja zavajajočih informacij. Opozicijski poslanec Republikanske ljudske stranke Burak Erbay je v znak protesta proti sprejetju zakona v svojem govoru v parlamentu s kladivom razbil telefon, da bi pokazal, kako se uničuje svoboda izražanja. Zakon o širjenju lažnih novic v Turčiji sprejemajo osem mesecev pred parlamentarnimi in predsedniškimi volitvami, na katerih se bo Erdoğan potegoval za svoj tretji mandat, zato ga je moč razumeti kot še en prijem, s katerim se želi obdržati na oblasti.

Na Švedskem so sklenili dogovor o oblikovanju vlade, ki bo manjšinska in sestavljena iz treh strank desnega bloka: to so Zmerna stranka, Krščanski demokrati in liberalci. Del vladne koalicije pa ne bodo desni Švedski demokrati, ki so na volitvah 11. septembra dobili največ glasov, in sicer 20 odstotkov oziroma 73 poslanskih mandatov v 349-članskem parlamentu. V njem bodo prav danes glasovali o potrditvi nove vlade, katere premier bo postal predsednik Zmerne stranke, Ulf Kristersson [Ulf krIsterson]. Švedski demokrati bodo vlado podpirali zgolj kot zunajkoalicijska stranka.

Britanska premierka Liz Truss je od finančnega ministra Kwasija Kwartenga zahtevala odstop. Ta ga je tudi sprejel. Po poročanju časnika Guardian je razlog za razrešitev ministra nestrinjanje glede revizije davčne reforme, ki je premierki spodletela. Truss naj bi od Kwartenga zahtevala prevzem krivde za reformo, s čimer se ta ni strinjal in se je raje umaknil s položaja.

V Luxembourgu poteka zasedanje notranjih ministrov držav članic Evropske unije. Na dnevnem redu je tudi razprava o neregularnih prehodih meje na balkanski migrantski poti. Evropska komisija si prizadeva, da bi države Zahodnega Balkana svoje vizumske politike uskladile z Evropsko unijo, je dejala evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. V Evropski komisiji namreč nergajo nad tem, da državljani tretjih držav v države Zahodnega Balkana prispejo brez vizumov, nato pa nadaljujejo pot v Evropsko unijo. Najbolj se pritožujejo nad Srbijo, ki sta jo izpostavila avstrijski notranji minister Gerhard Karner in nemška notranja ministrica Nancy Faeser. [nEnsi fEser] Ta je izjavila, da je srbska vizumska politika [premolk] »slaba«. Na vprašanje, ali bi lahko večje število prehodov zunanje meje Evropsko unijo pripravilo do tega, da bi suspendirala brezvizumski režim s Srbijo, je komisarka Johansson odgovorila, da ne izključuje niti te možnosti.

Italijanski poslanci so za predsednika spodnjega doma parlamenta izvolili podpredsednika stranke Liga Lorenza Fontano, nekdanjega evroposlanca in ministra za evropske zadeve in družino. Potreboval je vsaj 197 glasov, podprlo pa ga je 222 poslancev. Na ustanovni seji pa so senatorji za predsednika zgornjega doma parlamenta potrdili Ignazia La Russa iz postfašistične stranke Bratje Italije. Zanj je glasovalo 116 senatorjev, 12 več, kot je meja za izvolitev. Zaradi nesoglasij glede razdelitve ministrskih resorjev v vladi zanj niso glasovali senatorji Berlusconijeve stranke Naprej Italija, ki bo skupaj z Brati Italije in Ligo sestavljala novo vlado.

Potem ko je ukrajinska vojska zasedla pet naselij v Hersonu, je namestnik ruskega premierja Marat Hušnulin sporočil, da bo Rusija pomagala pri evakuaciji civilistov iz te ukrajinske regije, priključene Ruski federaciji. To bodo storili na prošnjo hersonskih proruskih oblasti. Boji, ki potekajo na vzhodu in jugu Ukrajine, so del širše protiofenzive ukrajinske vojske, ki je po navedbah uradnega Kijeva prejšnji teden zavzela 400 kvadratnih kilometrov ozemlja.

Nigerijsko pritožbeno sodišče je ovrglo obtožnico proti separatističnemu voditelju Nnamdiju Kanuju, ki ga je tožilstvo bremenilo terorističnih dejanj. Odločitev je tričlanski senat sprejel soglasno, v obrazložitvi pa so sodniki zapisali, da višje sodišče ni imelo pristojnosti odločanja v primeru. Sodišče je tudi upoštevalo pritožbo, da je bil Kanu iz Kenije v Nigerijo izročen protipravno. Kanu je vodja organizacije staroselcev Biafre, ki si na vzhodu Nigerije, kjer večinsko živi ljudstvo Igbo [Igbo], prizadevajo za odcepitev. Republika Biafra je kot delno priznana neodvisna država sicer obstajala med leti 1967 in 1970, ko je v državljanski vojni izgubila proti nigerijskim silam.

Ostajamo v Nigeriji. Nigerijski sindikat zaposlenih na univerzah je prekinil stavko, ki je trajala od 14. februarja. Odločitev so v sindikatu sprejeli po pogajanjih z vlado, ki so jim v glavnem mestu Abuja prisostvovali poslanci. Dolgotrajne stavke v Nigeriji, ki ima več kot 100 javnih univerz, kamor je vpisanih približno dva in pol milijona študentov, niso redkost. Stavkovne zahteve, ki so jih tokrat postavili zaposleni na univerzah, so vključevale boljše delovne pogoje, več sredstev za delovanje univerz in izplačilo plač za čas stavke, ki jih je vlada zamrznila. Kljub prekinitvi stavke za zdaj še ni jasno, kdaj bodo univerze ponovno odprle svoja vrata.

Sindikat igralniških delavcev Slovenije je v družbi Hit prekinil stavko v pričakovanju nadaljevanja pogajanj za novo kolektivno pogodbo. Zaposleni so stavkali med vikendi v popoldanskih in večernih urah. Z upravo so dosegli dogovor o najpomembnejših stavkovnih zahtevah, ki zadevajo razporejanje delovnega časa in dodatke za delo ob vikendih. Sindikat je sicer na upravo Hita naslovil 18 zahtev, med njimi tudi zahtevo po njenem odstopu. Pogajanja se bodo torej nadaljevala, problematičen ostaja predvsem plačni sistem. Če ne bodo sklenili dogovora, v sindikatu napovedujejo nadaljevanje stavke.  

Predsednik republike Borut Pahor je predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič posredoval predlog Neže Kogovšek za mesto sodnice ustavnega sodišča in Primoža Dolenca za viceguvernerja Banke Slovenije. Za mesto kandidata za sodnika na sodišču Evropske unije je Pahor državnemu zboru predlagal dva kandidata, Marka Ilešiča in Jureta Vidmarja.

Vlada Roberta Goloba je za koordinatorico projekta Potniški center Ljubljana imenovala državno sekretarko na ministrstvu za infrastrukturo Alenko Bratušek. Ta bo vladi vsako leto do konca junija in konca decembra predložila informacije o stanju projekta.

Saša Arsenovič je vložil kandidaturo za nov županski mandat v občini Maribor. Zbral je dovolj podpisov in jih skupaj s predstavniki svoje liste Arsenovič za Maribor predal občinski volilni komisiji. Za zdaj je v Mariboru edini, ki kandidira s podpisi. Kandidaturo za županovanje Mariboru je danes napovedal tudi Boštjan Klun, sicer kandidat Socialnih demokratov.

OFF sta pripravila vajenka Zala in Žiga.

 

Vir fotografije:

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.