Düsseldorfski mestni svet je odpovedal načrtovani koncert britanskega pevca Eda Sheerana, ker bi bilo za potrebe koncertnega prizorišča na lokalnem parkirišču potrebno posekati 104 drevesa. Karte za koncert Sheerana je že kupilo okoli 85 tisoč ljudi. V boj proti poseku dreves za namene koncerta so stopili lokalni zeleni aktivisti, v mestnem svetu pa so jih podprli svetniki Levice, Zelenih in, morda bolj presenetljivo, tudi Krščanski demokrati. Župan Thomas Geisel iz vrst socialdemokratov je nasprotnikom koncerta zagotovil, da bo v zameno za posek 104 dreves mesto posadilo še več novih, vendar se zaščitniki dreves niso dali. Prvotno naj bi se koncert izvedel na starem letališču, vendar so tam organizatorji naleteli na gnezda ogroženega ščinkavca. Poleg tega so zračni posnetki letališča pokazali na več sto možnih eksplozivnih naprav iz druge svetovne vojne.

Nadaljujemo z drugo zgodbo o osmoljeni estradnici. V javnost je prišla informacija, da je pevka, igralka in režiserka kurdskonemškega rodu Hozan Cane bila v Turčiji aretirana zaradi obtožb o terorizmu. Umetnica je obtožena širjenja teroristične propagande za v Turčiji prepovedano kurdsko delavsko stranko PKK. Kot dokaz so turške oblasti uporabile posnetke iz filma o genocidu nad manjšino Jazidov v Iraku, ki ga je Cane režirala in v katerem igra. Na fotografijah obtožena pozira s kurdskimi gverilci in drži orožje.

Na estradnike pa pritiska tudi Kitajska. Tam je vlada napovedala strogo regulacijo nad utajo davkov in plačami filmskih zvezd. Kitajska filmska industrija je vredna slabih 7.5 milijard evrov, filmskim zvezdam pa so honorarji pogosto izplačani v dveh ali treh pogodbah, od katerih je le ena prijavljena davčni upravi. Načrtovane regulacije določajo, da plače zaposlenih ne smejo presegati štiridesetih odstotkov celotnega stroška filmske produkcije, plače zvezdam filmov pa ne smejo znašati več kot 70 odstotkov celotnega stroška plač zaposlenim v produkciji. Kitajska vlada je dodala, da se s strožjo regulacijo plač filmskim zvezdnikom zavzema za širjenje družbenih vrednot in stopa proti čaščenju denarja med mladimi, ki slepo sledijo življenjskemu slogu, ki ga promovirajo bogati filmski zvezdniki.

Od filmskih zvezd k zvezdam in črtam. Ameriški ustavni sodnik Anthony Kennedy je v pismu predsedniku Donaldu Trumpu naznanil, da odhaja v pokoj. Kennedyja je na položaj ustavnega sodnika pred več kot tridesetimi leti imenoval takratni predsednik Ronald Reagan. S Kennedyjevim odhodom v pokoj ima Trump že drugič v sedemnajstih mesecih svojega mandata možnost imenovati ustavnega sodnika. Trump se je ob Kennedyjevem odhodu zahvalil sodniku, da si je za upokojitev izbral prav njegov predsedniški mandat. Ustavno sodišče je brez Kennedyja sestavljeno iz štirih sodnikov, ki so jih imenovali demokrati, in štirih sodnikov, ki so jih imenovali republikanci. Kennedy je v svojem mandatu podprl tako liberalne odločitve, kot je na primer ustavno priznanje pravice do istospolnih porok, kot tudi konzervativnih, zadnja od njih je bila na primer podpora Trumpovi prepovedi potovanj iz pretežno muslimanskih držav.

Reševalni ladji Lifeline z 234-imi migranti na krovu, ki je za en teden obtičala v Sredozemlju, je malteška vlada dovolila pristan v Valeti. Odločitev malteške vlade sledi privolitvi osmih evropskih držav, da bodo sprejele migrante na krovu. Ob pristanku je bil aretiran nemški kapitan ladje, ki ga malteške oblasti preiskujejo zaradi kršitev morskih regulacij. Malteška vlada trdi, da ladja Lifeline ni uradno registrirana kot iskalna ali reševalna ladja, prav tako pa obtožujejo kapitana, da je namenoma izklapljal ladijski oddajnik, da bi bilo ladjo težje locirati. Oglasil se je tudi francoski predsednik Emmanuel Macron z ostro kritiko kapitana in mu očital, da bi moral migrante, ki jih je ladja rešila iz gumijastih čolnov, predati libijski obalni straži, ko je bilo to še mogoče.

Emmanuel Macron je aktiven tudi doma. Francoska vlada je predstavila načrt po njegovi zasnovi, ki predlaga enomesečno služenje državi vseh 16-letnikov. To bi potekalo znotraj prostovoljnih organizacij, po želji pa tudi v vojski, policiji ali pri gasilcih. Gre za okrnjen prvotni predlog Macrona, ki je v kampanji obljubljal služenje bolj v smeri vrnitve vojaškega roka, ki pa se mu je sam izognil.

Preiskovalna komisija britanskega parlamenta je objavila dve poročili, ki razkrivata vlogo britanskih obveščevalnih služb pri mučenju in ugrabljanju terorističnih osumljencev v začetku tisočletja. Poročili sicer ne bremenita direktno agencij MI5 in MI6 za fizično zlorabo osumljencev, pač pa pričata o prisotnosti in ignoranci njenih zaposlenih ob zlorabah zapornikov s strani ameriških kolegov v vojni proti terorizmu v času po terorističnih napadih 11. septembra 2001.

Namestnik beograjskega župana Dušan Vesić je napovedal, da bo mestna skupščina sprejela sklep o petodstotnem znižanju vseh taks za pravne in fizične osebe, ki bodo na pročeljih stavb zapisala imena podjetij v cirilici. Vesić je dodal, da je zapis v cirilici tudi eden od pogojev, ki je bil dan ameriški franšizi Starbucks, ki odpira kavarno v srbski prestolnici.

Vrata v Beogradu odpira tudi Narodni muzej, ki prvič po enajstih letih in petnajst let po začetku obnove sprejema goste. Najstarejši in največji muzej na področju bivše Jugoslavije je prvič vrata odprl leta 1844, od takrat pa je zbral 400 tisoč artefaktov.