Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v soboto z odlokom odstavil guvernerja centralne banke Murata Uysala. Nadomestil pa ga bo nekdanji finančni minister Naci Agbal. Za menjavo kadrov ni bil naveden uraden razlog. Že naslednji dan je s položaja odstopil finančni minister Berat Albayrak, po lastnih besedah zaradi zdravstvenih razlogov. Turčija se od začetka epidemije koronavirusa spopada s precejšnjimi plačilno bilančnimi težavami zaradi upada prihodkov od turizma. Vrednost turške lire pada že deset tednov, od začetka leta je izgubila približno 30 odstotkov svoje vrednosti, inflacija pa znaša okoli 12 odstotkov. Običajni odziv centralne banke v tem primeru bi bil zvišanje obrestnih mer, čemur pa ostro nasprotuje turški predsednik. Višje obrestne mere namreč povzročijo dražje kreditiranje in posledično nižjo potrošnjo, zaradi česar je Erdogan ta ekonomski ukrep označil za, citiram, “očeta in mater vsega zla”.

Na parlamentarnih volitvah v Mjanmaru po prvih podatkih vodi največja stranka, Narodna liga za demokracijo, pod okriljem Aung San Su Či, kontroverzne prejemnice Nobelove nagrade za mir, ki že precej časa mirno spremlja vojaško preganjanje ljudstva Rohingja. Ti na volitvah seveda niso smeli sodelovati, Su Či pa je zmago oznanila še pred uradnimi rezultati. V stranki menijo, da bodo dobili največ glasov doslej, čeprav več kot milijon državljanov zaradi nemirov in zapiranja volišč ni moglo oddati glasovnice. 

Bolgarija Makedoniji preprečuje začetek pristopnih pogajanj z Evropsko unijo. Makedonija je marca dobila odobritev za pričetek pristopnih pogajanj, a mora pred tem priti še do potrditve pogajalskega okvira. Bolgarija pa je septembra članicam Evropske unije poslala dopis, v katerem je makedonski jezik označila za umetno tvorbo in le dialekt bolgarščine, obtožila Makedonijo ponarejanja zgodovine in izjavila, da je makedonski narod le posledica Jugoslavije. Predlaga, da se termin makedonščina zamenja z “uradni jezik Republike Severne Makedonije”. A ker tega pogajalski okvir ne predvideva, ga Bolgarija ne more sprejeti. Makedonski premier Zoran Zaev trdi, da s tem Bolgarija krši prijateljski sporazum, ki sta ga državi podpisali avgusta leta 2017, v katerem se je Bolgarija namreč zavezala k podpori Makedonije pri vstopu v Evropsko unijo. Medvladna konferenca med Makedonijo in Bolgarijo je predvidena za december. 

Etiopski predsednik vlade Abi Ahmed je odpustil poveljnika vojske, zunanjega ministra in poveljnika obveščevalne agencije. Državna vojska je pred petimi dnevi tudi ob pomoči letalstva začela vojaške operacije v severni provinci Tigraj. Ahmed je menjavo kadrov objavil na Twitterju, ne da bi navedel razloge za odločitev. Zunanji minister je postal dosedanji podpredsednik vlade Demeke Mekonnen. V sredo se je začela vojaška kampanja proti Tigrajski ljudski osvobodilni fronti, nekdaj vodilni stranki v državi.

V Egiptu poteka druga faza parlamentarnih volitev. V tej fazi voli približno 31 milijonov prebivalcev, izbira pa 568 poslancev. V parlamentu jih sicer sedi 596, a izbira preostalih 28-ih pripada predsedniku Abdel Fatah Al Sisiju, ki pričakuje tudi zmago svoje stranke na volitvah. Četrtina mest je rezerviranih za ženske, kvota, ki so jo lani potrdili na referendumu. V parlamentu obstajajo tudi kvote za mlade in kristjane. Na ulice je bila poslana tudi vojska, da bi omogočila varnost volitev. V prvem krogu je glasovalo le 28 odstotkov vseh upravičenih, kar Sisiju otežuje sklicevanje na legitimnost volitev zaradi visoke udeležbe. V zdajšnjem mandatu parlamenta, izvoljenega leta 2015, opozicija ni zares obstajala.

Evropska unija bo uvedla carine na določene ameriške izdelke. Te bodo vredne dobre 3 milijarde evrov, dodatno pa bodo ocarinile v ZDA narejene izdelke, kot so tihomorski losos, tobak, arašidi, letala, traktorji in podobno. Tarife je predhodno že odobrila Svetovna trgovinska organizacija, sedaj pa jih je potrdila tudi Evropska komisija. Pred letom dni je Svetovna trgovinska organizacija uvedbo tarif na evropske izdelke omogočila ZDA - ocarinjeni so gavda, francosko vino in viski, v skupni vrednosti slabih 7 milijard. Srž spora je domnevno nedovoljena državna pomoč ZDA letalskemu podjetju Boeing in na drugi strani pomoč Evropske unije podjetju Airbus. Podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis trdi, da je EU v vsakem trenutku pripravljena opustiti carine, a le, če to istočasno storijo tudi ZDA.

Slovenija.

Vlada je v soboto sprejela osnutek šestega protikoronskega paketa. V torek bo predstavljen na Ekonomsko-socialnem svetu, Državni zbor pa bo ga obravnaval v sredo. Med novimi ukrepi je predlog kritja fiksnih stroškov podjetij ter odpis plačila najemnine, če je lastnik prostorov občina ali država. Do subvencioniranega čakanja na delo bodo imela še naprej dostop podjetja z vsaj 40-odstotnim izpadom dobička glede na preteklo leto, višina nadomestila pa se ne bo več omejevala na minimalno plačo, temveč na povprečno. Med predlogi pa naj bi se znašla tudi uzakonitev virtualnih skupščin podjetij. Zdravko Počivalšek podpira tudi predlog o zamrznitvi minimalne plače - ta bi se morala prihodnje leto sicer dvigniti. Sindikati temu nasprotujejo, so pa v obravnavo poslali kar 32 predlogov, ki med drugim vsebujejo zamrznitev cen osnovnih potrebščin, subvencije za nove zaposlitve in podporo slovenskim izdelkom.

Na meji Slovenije s Hrvaško se trenutno nahajajo ograje, okrašene z bodečo žico. Zaradi nevarnih migrantov, bojda. Rezila žice trenutno brusijo posamezne policijske uprave, a se bo to kmalu predalo zunanjim izvajalcem, ki bodo med drugim skrbeli tudi za košnjo trave ter izsekovanje gozda. Ti bodo izbrani na podlagi že skorajda zaključenega javnega razpisa. Lani je policija zaposlila 45 novih nadzornikov meje, letos pa 21. Nakupili so tudi nove igračke: daljnoglede, vozila in drone, še vedno pa se vladi cedijo sline po aktivaciji 37.a člena Zakona o obrambi, ki bi vojakom dovolil opravljanje naloge policije. Ker pa bo sedaj za ograjo skrbel zunanji izvajalec, menijo tudi, da bi jo bilo fino podaljšati za 50 kilometrov.