Študentje na več univerzitetnih kampusih v Združenih državah Amerike protestirajo proti genocidu, ki ga nad Palestinci izvaja Izrael. Na kampusu Univerze v Austinu, v zvezni državi Teksas, je močno oborožena zvezna policija pri poskusu zatrtja protesta aretirala 34 oseb, med njimi tudi dva novinarja. Zbore za mir v Gazi je zvezna policija zatrla tudi na Univerzi v Južni Kaliforniji, kjer je aretirala 93 oseb. Zasedbe kampusov, s katerimi ameriški študentje protestirajo proti ameriški podpori Izraelu, so se začele v ponedeljek na Univerzi Columbia v mestu New York, v štirih dneh pa so se razširile na več kot dvajset univerz po celotni državi. Policija je, kljub odločitvi študentskega senata, ki je zavrnil predlog, da bi na pomoč poklicali policijo, študentske protestnike odstranjevala tudi tam, saj je policijo na lastno pest poklicala dekanja Minouche Shafik. 

Predstavniški dom ameriške zvezne države Arizona je z 32 glasovi za in 29 glasovi proti potrdil predlog za razveljavitev zakona o prepovedi splava iz leta 1864. Trenutni zakon prepoveduje umetno prekinitev nosečnosti, razen če je ogroženo življenje matere. Vrhovno sodišče zvezne države je restriktivni zakon, ki je veljal pred uveljavitvijo precedenčnega sodnega primera Roe proti Wade, potrdilo pred dobrima dvema tednoma. Od potrditve zakona na sodišču ga je predstavniški dom dvakrat neuspešno poskusil razveljaviti. V tretjem poskusu so se demokratski manjšini pridružili še trije republikanci. Predlog razveljavitve mora potrditi še zvezni senat. 

Ostajamo v Arizoni, kjer je velika porota potrdila obtožnice proti osemnajstim podpornikom nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. Med obtoženimi sta tudi Trumpov odvetnik Rudy Giuliani in nekdanji vodja Trumpovega osebja Mark Meadows. Obtoženi so sodelovanja v naklepu preprečevanja prenosa oblasti, saj naj bi z lažnim glasovanjem poskušali Trumpu zagotoviti dodatne glasove v Arizoni, ki je bila na zadnjih volitvah ena od odločilnih zveznih držav. Trump je v obtožnici naveden kot »neobtožen sozarotnik številka ena«, kar pomeni, da ga lahko med postopkom velika porota še naknadno obtoži.

Iz Združenih držav v Evropo. Evropski parlament je potrdil posodobitve pravil schengenskega območja. Ključna novost je možnost uvedbe mejnih omejitev do dveh let, če je država žrtev tako imenovane instrumentalizacije. Evropske institucije instrumentalizacijo definirajo kot postopek, v katerem [tretje] države tretjega sveta izrabljajo migrante in begunce za destabilizacijo Evropske unije. Spremembi nasprotujejo nevladne organizacije, med njimi Human Rights Watch in Amnesty International, ki trdijo, da pravila predstavljajo možnost diskriminacije in kršitve pravice oseb do prošnje za azil. 

Evropski parlament je potrdil tudi prva pravila Evropske unije na področju boja proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini. Med drugim uvajajo smernice za prepoznavanje kaznivih dejanj na spletu in boljši dostop do pravnega varstva. Na evropski ravni bo zakonodaja kriminalizirala pohabljanje ženskih spolnih organov, prisilne poroke, nesoglasno izmenjavo intimnih slik in spletno ustrahovanje. Pravila mora potrditi še Svet Evropske unije, države pa jih bodo v zakonodajo morale prenesti v treh letih. 

Po nujnem postopku so poslanci Evropskega parlamenta sprejeli tudi spremembe evropske kmetijske politike, ki sproščajo nekatere tako imenovane dobre kmetijske in okoljske pogoje. Namen sproščanja pogojev je zmanjšanje administrativnega bremena, s katerim se kmetje soočajo pri izpolnjevanju pogojev za pridobitev finančne podpore. S spremembami kmetom ne bo treba dela obdelovalnih površin puščati neobdelanega. Če to ne bo potrebno za ohranjanje značilnosti kulturne pokrajine, bo ukrep delne neobdelanosti kmetijske površine prostovoljen. Prav tako »dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev« ne bo treba izpolnjevati kmetijam, manjšim od deset hektarjev. 

Slovaška vlada je potrdila predlog zakona o preoblikovanju javne radiotelevizije. Poleg simboličnega preimenovanja iz Radiotelevizije Slovaška v Slovaško radiotelevizijo je glavna sprememba pri imenovanju članov svéta, ki voli generalnega direktorja. Štiri člane bo v skladu s predlogom zakona imenovalo Ministrstvo za kulturo, preostalih pet pa slovaški parlament. Opozicija in novinarji predsedniku vlade Robertu Ficu očitajo, da si želi podrediti javni zavod, saj bi ga lahko z novim zakonom spremenil v vladno propagandno trobilo. O zakonu bodo v parlamentu, v katerem ima Ficova  vladna koalicija večino, predvidoma glasovali junija. Več nevladnih organizacij je napovedalo, da bodo podporo v boju proti zakonu iskale pri Evropski komisiji in Evropskem parlamentu, saj trdijo, da je zakon v nasprotju z novim evropskim aktom o svobodi medijev.

Največji sindikat kontrolorjev zračnega prometa SNCTA in njihov zaposlovalec, Francoska uprava za civilno letalstvo, sta dosegla dogovor, s čimer je sindikat prekinil za danes napovedano stavko. Sindikat je zahteval vsakoleten dvig plače za dobrih pet odstotkov za naslednja tri leta, nasprotuje pa prestrukturiranju navigacijskih služb zračnega prometa, ki ga predlaga uprava. Kljub temu da sta strani dosegli dogovor, sta kompromis sklenili prepozno, zato so letalske družbe odpovedale 75 odstotkov letov na letališče Pariz Orly, 55 odstotkov letov na Pariz Charles De Gaulle in 45 [odstotkov] letov na druga letališča v celinski Franciji. Vsebina dogovora med sindikatom in državnim podjetjem sicer še ni znana. 

Po poročanju grške tiskovne agencije je grško vrhovno sodišče skrajno desni stranki Špartanci prepovedalo udeležbo na prihajajočih evropskih volitvah, saj stranka ne izpolnjuje pogojev za kandidaturo. Katerih pogojev stranka ne izpolnjuje, ni znano, saj sodišče še ni izdalo celotne pisne odločitve. S tem je sodišče ugodilo pritožbi treh strank, med njimi tudi vladajoče Nove demokracije, ki trdijo, da je stranka Špartanci krinka za prepovedano neonacistično stranko Zlata zora. S tem preimenovanjem oziroma preoblikovanjem je Špartancem na parlamentarnih volitvah uspelo doseči manj kot pet odstotkov glasov in se prebiti v parlament. 

Slovenska vlada je sprejela sklepe o odstranitvi dvajsetih objektov v občinah Luče in Ljubno, ki zaradi poškodb, ki so nastale med poletnimi poplavami, niso primerni za bivanje. Gre za znatno poškodovane objekte, katerih obnova ni mogoča oziroma ekonomsko smiselna. Lastniki objektov bodo imeli izbiro med gradnjo nadomestitvenega objekta, izplačilom odškodnine in nakupom nadomestne nepremičnine.

Vlada je izdala odlok o določitvi degradiranega okolja in programa ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja na območju stare cinkarne v Celju. Območje, ki ga je med letoma 1875 in 1990 uporabljala Cinkarna Celje, zaradi okoljskih posledic proizvodnje z nevarnimi snovmi velja za eno bolj izpostavljenih degradiranih območij v Sloveniji. Mestna občina Celje bi na območju izvedla sanacijske ukrepe, potem pa bi ga uporabili za potrebe nove urbanizacije.

Foto: Flickr, Opendemocracy (creative commons)