48 držav Združenih narodov je sprejelo mednarodno konvencijo o reševanju mednarodnih gospodarskih sporov z mediacijo. Do sedaj mediacija ni bila priznana kot legitimna oblika reševanja mednarodnih gospodarskih sporov, zato se je večina tovrstnih sporov reševala z dragimi in dolgotrajnimi sodnimi procesi. Dokument, ki je s podpisom zadostnega števila držav začel tudi veljati, omogoča varnejšo in zanesljivešjo mediacijo ter državam podpisnicam nalaga, da rezultate mediacije tudi upoštevajo. Dogovor sta podpisali tudi vladi ZDA in Kitajske. Spori med podjetji teh dveh držav predstavljajo večino obravnavanih zadev v mednarodnem gospodarskem pravu.

 Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo je sprožila poseben program podpore za preprečitev lakote v Zimbabveju, vreden 300 milijonov evrov. Zimbabve, ki je nekoč veljal za glavnega proizvajalca hrane v regiji, se sooča s hudo sušo in upadom kmetijske proizvodnje. Zaradi upadanja gladine vode so zaprli tudi glavni vir elektrike v državi, hidroelektrarno Kariba, kar je še poslabšalo gospodarsko situacijo v državi. Po besedah generalnega sekretarja organizacije OZN za prehrano Davida Beasleyja lakota v Zimbabveju neposredno ogroža približno dva in pol milijona ljudi.

Sodišče v Ankari je zaradi suma ogrožanja državne varnosti, prepovedalo 130 spletnih strani in profilov na družbenih omrežjih. Gre predvsem za profile turških opozicijskih medijev in podpornikov prokurdske opozicijske stranke HDP. Prepoved, ki jo je sodišče sprejelo na pobudo policije, so obsodili novinarji brez meja in opozicijski poslanci. V Turčiji je že prepovedanih približno 250 tisoč spletnih strani, med njimi tudi spletna enciklopedija Wikipedija.

Avstrijska svobodnjaška stranka FPÖ je objavila povzetek več kot 1000-stranskega poročila o preteklih povezavah stranke z nacističnimi in antisemističnimi skupinami. Poročilo je na splošno presenečenje vseh vpletenih ugotovilo, da stranka nima in nikoli ni imela resnih povezav z nacističnimi elementi avstrijske družbe. Znanstveniki in raziskovalci, po večini nekdanji člani in simpatizerji stranke, so sicer ugotovili, da je bilo med preteklimi člani stranke nenavadno veliko število nekdanjih nacistov, a to za samo stranko in politično usmeritev stranke ni relevantno.

Še ena skupina, ki absolutno ni nacistična in nima povezav s ksenofobnimi elementi družbe, je ukrajinska C14. Tako je vsaj presodilo ukrajinsko sodišče, ki je presodilo, da mora Hromadske TV plačati 122 evrov sodnih stroškov in preklicati prispevek, ki je skupino C14 označil za neonacistično. Skupina, ki je bila ustanovljena leta 2010, je odločitvi sodišča navkljub odkrito neonacistična. Nenazadnje stojijo za številnimi napadi na Rome, leta 2017 pa so bojda organizirali mladinski nogometni turnir za izključno bele otroke.

Vodje najmočnejših strank bosanskih Hrvatov HDZ BiH, bosanskih Srbov SNSD in Bošnjakov SDA, so se dogovorili o sestavi nove vlade. Odločitev sledi lanskim oktobrskim volitvam, po katerih predstavnikom treh konstitutivnih narodov Bosne in Hercegovine več mesecev ni uspelo doseči dogovora. Vlada naj bi po besedah predstavnikov strank začela delovati v 30 dneh. Glavna težava pri oblikovanju vlade je bilo približevanje Natu, ki mu nasprotuje srbski član tročlanskega predsedstva Milorad Dodik. Dosežen dogovor predvideva nadaljnje poglabljanje sodelovanja z Natom, kot kaže pa sta predstavnika HDZ-ja Dragan Čović in predsednik največje bošnjaške stranke Bakir Izetbegović glede vprašanja o Natu nekoliko popustila. Dogovor je bil sprejet na posebnem sestanku, ki ga je z namenom rešitve vprašanja oblikovanja vlade sklical predstavnik delegacije EU v Bosni in Hercegovini Lars-Gunnar Wigemark.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarovič je uradno napovedala ponovno kandidaturo na predsedniških volitvah, ki bodo predvidoma konec leta. Kot je povedal predsednik vlade Andrej Plenković, bo kandidirala kot predstavnica njegove stranke HDZ. Uradno je tako kandidaturo že napovedalo 13 kandidatov, med njimi pa imata po napovedih hrvaških medijev poleg Grabar-Kitarović največ možnosti kandidat največje opozicijske stranke SDP Zoran Milanović in neodvisni kandidat Miroslav Škoro, pri nas bolj znan kot narodnozabavni pevec.

Razpis za gradnjo infrastrukture za prečkanje doline Glinščice v sklopu gradnje drugega tira Koper-Divača, je bil s strani družbe 2TDK razveljavljen. Na razpisu so sicer že izbrali ponudnika, konzorcij MarkoMark Nival, Nival Invest in Ekorel, a so sedaj ugotovili, da obstaja utemeljen sum ponarejanja referenc s strani podjetij v konzorciju. Ker sta drugi dve ponudbi, kot pravi direktor 2TDK Dušan Zorko, neustrezni, bodo razpis ponovili. Izbrana ponudba je bila sicer z zneskom osem milijonov, dobrih pet milijonov cenejša od druge najcenejše prijavljene, ki so jo ponudili Kolektor CGP, Riko in Pomgrad.