Spodnji dom francoskega parlamenta je s 493 glasovi za in 30 glasovi proti podprl vpis pravice do umetne prekinitve nosečnosti kot zagotovljene svoboščine v francosko ustavo. Predlog je podprla velika večina članov sredinske koalicije predsednika Emmanuela Macrona in levih opozicijskih strank. Predsednik Macron je vpis pravice do splava v ustavo obljubil lani po zaostrenem omejevanju reproduktivnih pravic v nekaterih državah, kot so Združene države Amerike. Ameriško vrhovno sodišče je pred slabima dvema letoma namreč razveljavilo precedenčni sodni primer Roe proti Wade, ki je več kot petdeset let ščitil pravico do splava. Prekinitev nosečnosti je v Franciji dovoljena od leta 1975, ko je bil splav z zakonom dekriminaliziran. Temu je sledilo več zakonov za izboljšanje dostopnosti do splava in zaščite reproduktivnega zdravja žensk. Predlog vpisa pravice do splava v ustavo mora potrditi še senat, v katerem bodo spremembi najverjetneje nasprotovali desnosredinski senatorji iz stranke Republikancev. Ti namreč trdijo, da pravica do splava ni ustavno vprašanje in da dostop do umetne prekinitve nosečnosti v Franciji ni ogrožen. 

Ostajamo v Franciji. Predsednik Macron je v luči kmečkih protestov v državi Evropsko unijo pozval k regulaciji uvoza kmetijskih proizvodov iz Ukrajine in omilitvi pravil kmetovanja. Francoski finančni minister Bruno Le Maire je ob tem dejal, da bo Francija preprečila trgovinski dogovor med Unijo in južnoameriškim blokom Mercosur, do dogovora pa je bil kritičen tudi Macron. Dejal je, da ne želi podpisa sporazuma v trenutni obliki, saj ta ne predvideva upoštevanja enakih pravil za uvožene izdelke, kakršna veljajo za evropske. Sporazum je bil dogovorjen že leta 2019, nato pa je Evropska unija ponovno odprla pogajanja zaradi vprašanj o varovanju okolja. 

V Franciji sicer še vedno potekajo protesti kmetov, ki so s traktorji blokirali več avtocest in prometnic v večjih mestih po državi. Po nekaterih ocenah se je na cestah zbralo okrog deset tisoč kmetov, ki opozarjajo na visoke življenjske stroške in cene goriva ter nasprotujejo okoljskim ukrepom in odpiranju vrat uvozu, ki zanje predstavlja nelojalno konkurenco. Francoska vlada je zaradi protestov že opustila načrte o postopnem znižanju subvencij za kmetijsko dizelsko gorivo, obljubila pa je tudi omilitev okoljskih ukrepov. Protestirajo tudi kmetje v Belgiji, ki so preprečili dostop do pristanišča v Zeebruggeju ob Severnem morju. Z blokado dostopa do drugega največjega pristanišča v državi želijo kmetje opozoriti na naraščajoče stroške, ostre okoljske politike in poslabšanje svojega položaja zaradi poceni uvoza hrane. 

Spodnji dom španskega parlamenta je s 179 glasovi proti in 171 glasovi za zavrnil zakon o amnestiji Kataloncev, ki so sodelovali pri izvedbi referenduma o neodvisnosti Katalonije leta 2017. Proti zakonu so glasovali poslanci stranke Junts, bolj desne od dveh katalonskih strank v španskem parlamentu. Katalonski stranki sta deklarativno socialističnemu Pedru Sánchezu zagotovili parlamentarno večino ravno v zameno za pomilostitev obsojenih zaradi izvedbe referenduma. V Juntsu, ki ga iz Belgije vodi nekdanji katalonski predsednik Carles Puigdemont, so zdaj zahtevali razširitev predlaganega zakona o amnestiji. Poslanci Juntsa so želeli, da zakon o amnestiji ne bi izključeval nobene skupine oseb, ki so sodelovale pri izvedbi referenduma. Predlog zakona brez predlaganih dopolnitev ne dovoljuje pomilostitve oseb, obtoženih terorizma. Zakon bi sicer omogočil amnestijo približno 400 ljudi, obsojenih vpletenosti v prizadevanja za katalonsko neodvisnost od leta 2012 dalje. O predlogu zakona bo ponovno razpravljal parlamentarni odbor, čemur bo sledilo glasovanje v spodnjem domu parlamenta. 

Pakistansko sodišče je nekdanjega premierja Imrana Khana in njegovo ženo obsodilo na 14 let zaporne kazni zaradi korupcije. Postopek je sprožil nacionalni protikorupcijski ogran, ki je Khana in njegovo soprogo obtožil okoristenja z državniškimi darili, ki jih je par prejel v času Khanovega vodenja vlade. Poleg 14-letne zaporne kazni je sodišče zakoncema naložilo tudi globo v višini slabih 5 milijonov evrov. Obsodba sledi včerajšnji obsodbi posebnega sodišča, ki je Khana spoznalo za krivega razkritja državnih skrivnosti, za kar mu je izreklo deset let zaporne kazni. Sodba je povezana s pravnomočno sodbo, ki jo je sodišče Khanu izreklo avgusta lani. Sodišče je v njej nekdanjega premierja obsodilo na tri leta zapora zaradi prodaje daril v vrednosti približno 460 tisoč evorv. Pakistanki državni uradniki morajo prijaviti vsa prejeta darila, a Khan ni prijavil nekaterih daril in dobička, ustvarjenega z njihovo prodajo. V Pakistanu sicer prihodnji teden potekajo splošne volitve, na katerih je Khanu prepovedano kandidirati, prav tako pa so oblasti aretirale več članov Khanove stranke, ki so želeli kandidirati.

Tajsko državno sodišče je razsodilo, da je predlog spremembe kraljevega zakona o obrekovanju, ki ga je predstavila opozicijska stranka Premik naprej, nezakonit. Sodišče je stranki naložilo, da nemudoma preneha z reformo, saj z njo krši tajsko ustavo. Gre za Zakon o škodovanju veličanstva, ki ščiti kralja Mahaja Vajiralongkorna, ki v praksi prepoveduje vsako kritiko monarhije oziroma monarha. V primeru žalitve člana kraljeve družine kazenski zakonik predvideva do 15 let zaporne kazni. Stranka Premik naprej, ki je na lanskih splošnih volitvah prejela največje število glasov, a ni uspela sestaviti vladne koalicije, je obljubila ravno reformo tega zakona in s tem zmanjšanje moči kralja. Monarhija je bila na Tajskem priljubljena, pozivi k zakonski reformi pa so se začeli z okronanjem trenutnega monarha leta 2016, znanega po ekscentričnem in pogosto obscenem obnašanju. Ponovne kritike strogega zakona so se pojavile po obsodbi 30-letnika, ki mu je sodišče zaradi do monarhije kritičnih zapisov na družbenem omrežju Facebook izreklo 50 let zaporne kazni. 

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je sporočila, da ne bo odstopila z ministrske funkcije. Kot je dejala, za nakup sodne stavbe na Litijski cesti prevzema objektivno odgovornost, a bi se tudi v primeru njenega odstopa podobne zgodbe nadaljevale. Švarc Pipan namreč meni, da je za afero s sodno stavbo odgovorna skupina uradnikov pravosodnega ministrstva in nekaterih članov stranke Socialnih demokratov. Spomnimo, ministrstvo je slabo vzdrževano stavbo kupilo od podjetnika Sebastjana Vežnaverja, zanjo pa je odštelo dobrih sedem in pol milijonov evrov. Vežnaver je sicer objekt kupil leta 2019 za milijon in pol evrov. Zaradi objektivne odgovornosti ministrstva je k odstopu Švarc Pipan pozvalo predsedstvo Socialnih demokratov, ministrico pa bremeni tudi interpelacija, ki jo je zoper njo vložila poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Zakaj se kljub pozivom za odstop ni odločila, je ministrica pojasnila pred sejo vlade.

Švarc Pipan

Predsednica stranke Socialnih Demokratov Tanja Fajon je po seji dejala, da obtožbe Dominike Švarc Pipan, ki je na ponedeljkovi seji predsedstva stranke s prstom pokazala na generalnega sekretarja Klemna Žiberta, presegajo mejo dobrega okusa. O obstanku Švarc Pipan v ministrski ekipi bo odločal Robert Golob, ki lahko predlaga njeno razrešitev. Premier se je sicer z ministrico sestal včeraj, predsednica SD Tanja Fajon pa je dejala, da bo Golob sledil odločitvi stranke, ki je Švarc Pipan odrekla podporo. 

Tožilci začenjajo protestne prekinitve dela, s čimer vlado pozivajo k uresničevanju odločbe ustavnega sodišča o sodniških plačah. Plače tožilcev so namreč vezane na sodniške. Vladi so posredovali predlog, s katerim bi se plače tožilcev zvišale za 1244 evrov bruto. Toliko namreč znaša razlika med najnižjima plačama okrajnega državnega tožilca in poslanca. Danes bodo za tri ure prekinili svoje delo, preostanek dneva pa bodo zagotavljali nemoteno delovanje državnega tožilstva. Stavka tožilcev sledi dvotedenski protestniški akciji sodnikov, s katero so zahtevali spoštovanje ustavne odločbe o sodniških plačah. Ustavno sodišče je junija lani odločilo, da ureditev sodniških plač ni v skladu z načelom sodniške neodvisnosti in načelom delitve oblasti. Sodniške plače namreč niso primerljive s plačami predstavnikov izvršne in zakonodajne veje oblasti. Glavni odbor Slovenskega sodniškega društva je ob tem odločil, da bodo sodniki nadaljevali s protestnimi zbori na sodiščih, a ne bodo omejevali svojega dela. Prvi zbor so napovedali za 7. februar, s to obliko protesta pa bodo nadaljevali mesečno, dokler vlada ne uresnični ustavne odločbe. 

Vlada je sprejela novelo zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ki bo omogočila vzpostavitev računalniškega sklada, predvsem pa razdeljevanje 13 tisoč prenosnih računalnikov, za katere je ministrstvo za digitalno preobrazbo lani odštelo 6 in pol milijonov evrov. Računalniki so od lanskega novembra na razdeljevanje čakali v skladišču, saj pravila za razdelitev prenosnikov med milijon in pol upravičencev niso bila natančno določena. Na ministrstvu pod vodstvom Emilije Stojmenove Duh so sprva trdili, da bo za ureditev pravil potrebno sprejetje uredbe, a je bilo pravila mogoče doreči le z manjšo spremembo zakona o spodbujanju digitalne vključenosti. S spremembo zakona bodo računalnike prve prejele družine z vsaj enim osnovnošolcem, ki so pri otroškem dodatku uvrščene v prvi dohodkovni razred. Slovenska demokratska stranka je zoper ministrico Stojmenovo Duh sicer vložila interpelacijo zaradi netransparentnosti in neodgovornosti pri nakupu računalnikov. 

Državni zbor je soglasno sprejel novelo zakona o volitvah v državni zbor, ki odpravlja omejitev aktivne in pasivne pravice osebam, ki so zaradi intelektualnih in psihosocialnih ovir postavljene pod skrbništvo. Z novelo, ki jo je v zakonodajni postopek vložila koalicija, bo osebam pod skrbništvom vrnjena pravica voljenja in izvolitve. Novela ureja tudi možnost pomočnika. Gre za polnoletno osebo, ki jo posameznik lahko izbere sam in mu pomaga izraziti njegovo voljo. 

Foto: Flickr, All Creative Commons