Ameriška vojska se je dokončno umaknila iz Afganistana, potem ko je zaključila evakuacijo približno 120 tisoč civilistov, med njimi tako ameriških državljanov kot tudi afganistanskih sodelavcev in njihovih družin. Talibi so se na to odzvali z izjavo, da se je Afganistan končno osamosvojil, prav tako so zavzeli letališče v Kabulu. Vsem afganistanskim državljanom z dokumenti naj bi bilo dovoljeno zapustiti državo, če tako želijo, k spoštovanju te obljube pa poziva tudi resolucija Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov. Ta je bila izglasovana s trinajstimi glasovi za, pri čemer sta se Rusija in Kitajska vzdržali. Ameriški zunanji minister Antony Blinken je sporočil, da so ZDA pripravljene sodelovati s talibi, pod pogojem da se ti “ne bodo maščevali svojim nasprotnikom”. Ameriški predsednik Joe Biden pa je napovedal, da bo popoldan naslovil državljane z obrazložitvijo odločitve, da ZDA ne bodo podaljšale misije v Afganistanu. Uradni govorec talibov Zabihulah Mudžahid je v pogovoru za avstrijski časnik Kronen Zeitung povedal, da so v Afganistanu pripravljeni sprejeti begunce iz Evrope, ki jim je bila zavrnjena prošnja za azil. Prišleke naj bi nato obravnavalo sodišče.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je najavil konec dvajsetletne kampanje za prenehanje uporabe osvinčenega bencina, ki jo je vodil Okoljski program Združenih narodov, krajše UNEP. Ta se je lahko zaključila, potem ko je Alžirija kot zadnja država na svetu v juliju porabila svoje zadnje zaloge tovrstnega goriva. Izvršna direktorica UNEP-a Inger Andersen je sporočila, da “uporaba osvinčenega bencina prikazuje napake, ki jih človeštvo dela na vseh ravneh družbe”. Dodajanje svinca sicer poveča oktansko število bencina in s tem preprečuje “klenkanje” motorja oziroma nepravilno detonacijo v valju, hkrati pa povečuje zmogljivost in manjša porabo. Prenehanje njegove uporabe pa se nanaša zgolj na cestna vozila, saj se svinec še vedno dodaja nekaterim letalskim gorivom. Čeprav je toksičnost svinca znana že iz antike, so se prizadevanja za ukinitev njegove uporabe v gorivih začela šele v sedemdesetih letih, med drugim zaradi uspešnega lobiranja petrokemične industrije v ZDA.

Kitajska je napovedala dodatne omejitve igranja online videoiger. Po novem bodo tako lahko mladoletni igre po spletu igrali do tri ure na teden, vsak dan med osmo in deveto uro zvečer, za preverjanje njihove istovetnosti pa so zadolženi ponudniki iger. V državni tiskovni agenciji so sporočili, da je namen ukrepov zmanjšanje odvisnosti od videoiger med mladostniki. Ti se morajo sicer za igranje identificirati z osebno izkaznico, tehnološko podjetje Tencent pa identiteto igralcev preverja s tehnologijo za prepoznavanje obrazov. Do sedaj so mladoletni sicer lahko igrali igre do 90 minut med delovniki in do tri ure med vikendi in šolskimi počitnicami.

Predsednik Šrilanke Gotabaya Rajapaksa je v odgovor na stopnjevanje gospodarske krize uvedel izredne razmere. Prav tako je predsednik uvedel izredne ukrepe za boj proti kopičenju hrane, ki oblastem omogočajo zaseg zalog hrane pri trgovcih, pa tudi aretacijo ljudi, ki kopičijo hrano, vlado pa je pooblastil za določanje cen osnovnih živil, kot sta riž in sladkor. Šrilanka se ob že tako visoki zadolženosti sooča z upadom ekonomske aktivnosti, ki je posledica ukrepov za zamejitev širjenja novega koronavirusa. Državo predvsem pesti kriza valute, zaradi česar ji zmanjkuje denarja v trdni tuji valuti za uvoz osnovnih življenjskih potrebščin. Minister za gospodarstvo Udaya Gammanpilaje voznike pozval k varčnejši porabi goriv, vodja državnega uradništva Punchi Banda Jayasundara pa je izjavil, da je v državi treba zmanjšati porabo goriv, v kolikor se želijo izogniti omejevanju dovoljene količine nakupa goriv.

Izraelski obrambni minister in nesojeni premierski prestolonaslednik Beni Ganc je napovedal posojila Palestini v vrednosti 150 milijonov evrov. Ganc se je sicer v nedeljo srečal s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom, čigar oblast želi okrepiti Izrael z namenom onemogočanja oziroma zamejevanja širjenja vpliva gibanja Hamas. To je srečanju nasprotovalo, govorec Hamasa Hazem Kasem pa je izjavil, da bo srečanje še “poglobilo delitev med Palestinci in dodatno zapletlo njihovo situacijo”. Sogovorca sta sicer izrazila namero za nadaljnja srečanja, v kabinetu izraelskega predsednika vlade Naftalija Beneta pa so zavrnili kakršnokoli možnost mirovnih pogajanj z oblastjo v Gazi.

Madžarska volilna komisija je odobrila izvedbo referenduma o postavitvi kampusa kitajske univerze Fudan v Budimpešti. Če na odločitev komisije ne bo pritožb, se bo zbiranje 200 tisoč potrebnih podpisov podpore referendumu pričelo naslednji mesec. Glavni pobudnik referenduma je župan Budimpešte Gergely Karácsony, sicer predsednik madžarske stranke Dialog za Madžarsko in kandidat za predsednika vladne koalicije omenjene stranke ter Zelene stranke in Socialistične stranke na prihajajočih parlamentarnih volitvah. Razlog za nasprotovanje projektu je predvsem predvidena shema financiranja izgradnje, po kateri bi veliko večino stroškov krila Madžarska prek posojila Kitajske v vrednosti 1,3 milijarde evrov. V znak nasprotovanja je občina Budimpešta preimenovala ulice okrog zemljišča, na katerem naj bi stala univerza. Ena od njih tako sedaj nosi ime Ulica ujgurskih mučenikov.

Svet delavcev STA, zastopstvo uredništva STA, uredniški kolegij STA in sindikat novinarjev STA so v pismu predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen, predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu in predsedniku Evropskega parlamenta Davidu Sassoliju pozvali k “bolj odločnim” korakom za zaščito svobode medijev. Povod za pismo je sicer vztrajanje vlade oziroma njenega urada za komuniciranje, krajše UKOM, pri neplačevanju obveznosti do STA. Tiskovna agencija tako že osem mesecev ostaja brez plačila za opravljanje javne službe.