Kljub zavezam ministra Bosne in Hercegovine za varnost Dragana Mektića o skorajšnjem zaprtju migrantskega taborišča Vučjak se napovedana preselitev migrantov danes še ne bo začela, je sporočil vodja tamkajšnje misije Mednarodne organizacije za migracije, poznane pod kratico IOM, Peter van der Auweraert. Prav tako še ni jasen nadomestni datum začetka preselitve. Spomnimo, da je vlada prejšnji teden s predstavniki oblasti Unsko-sanskega kantona ob gladovni stavki migrantov, s katero so ti želeli opozoriti na neživljenjske razmere v centru, vendarle sklenila dogovor o njihovi preselitvi. Med 500 in 600 migrantov naj bi začasno nastanili v znosnejše prostore, kasneje pa v nekdanjo vojašnico v Blažuju pri Sarajevu, ki jo trenutno v ta namen tudi preurejajo. Kljub obisku komisarke Sveta Evrope za človekove pravice Dunje Mijatović v Bosni in Hercegovini novi premier Zoran Tegeltija ostaja neomajen pri svoji napovedi, da migranti ne bodo ostali v državi, tudi če bo Evropska unija za to zagotovila zadostna denarna sredstva.

Spodnji dom indijskega parlamenta je potrdil zakon, ki migrantom brez urejenega pravnega statusa, sicer pripadnikom verskih manjšin treh sosednjih držav, dovoljuje podelitev indijskega državljanstva. Amandma državljanskemu zakonu iz leta 1955 omogoča podeljevanja državljanstva na osnovi vere, torej hindujcem, budistom, držainistom, kristjanom, sikhom in parsijem, ki jim v matičnem Pakistanu, Bangladešu ali Afganistanu grozi pregon. Pogoji za naturalizacijo se s skupno dvanajstih let prebivanja v Indiji znižujejo na šest let, pri čemer mora prosilec za državljanstvo tam neprekinjeno bivati vsaj zadnje leto.

Amandmirani zakon izključuje muslimane, 200-milijonsko manjšino, češ da, kot trdi Nacionalistična in hinduistična stranka indijskega ljudstva premiera Narendre Modija, ti lahko za pomoč zaprosijo v islamskih državah po svetu. Diskriminatorni in protiustavni zakon ne spoštuje 14. člena Ustave o enakopravnosti in zbuja dvome o sekularnosti Indije. Da bi stopil v veljavo, ga mora potrditi še zgornji dom parlamenta, kjer pa zaenkrat nima zagotovljene večinske podpore.

Iranski predsednik Hasan Rohani je v tamkajšnjemu parlamentu predstavil predlog tako poimenovanega “proračuna odpora” v višini 35 milijard evrov, s katerim se bo Iran boril proti sankcijam Združenih držav Amerike. Te so jih uvedle in zaostrovale po lastnem izstopu iz mednarodnega jedrskega sporazuma, doseženega leta 2015, na kar je Iran odgovoril z večstopenjskim odmikom od nekaterih njegovih določil. Čeprav ameriške sankcije obsegajo več panog, so najbolj prizadele naftno industrijo, ključni del iranskega gospodarstva. Zmanjšali so se izvoz in uvoz ter pretok denarja, inflacija pa je presegla štirideset odstotkov; tako so se zvišale cene osnovnih življenjskih dobrin in storitev, brezposelnost v 80-milijonski državi pa znaša prek deset odstotkov. Prvi ukrep v boju proti sankcijam, zvišanje cen goriva za polovico, je konec prejšnjega meseca sprožil množične proteste, na katerih so udeleženci zažigali bencinske postaje in se spopadali s policijo; ob zatrtju protestov naj bi bilo ubitih več kot dvesto ljudi.

Zdaj predstavljeni proračun, katerega namen je po Rohanijevih besedah prebivalcem Irana pomagati prebroditi ekonomske težave, med drugim predvideva 15-odstotno zvišanje plač zaposlenim v javnem sektorju. Izpad prihodkov od prodaje nafte - ti naj bi se po predvidevanjih zmanjšali za 40 odstotkov - bi v proračunu nadomestili z izdajo obveznic in prodajo državne lastnine; druge z nafto nepovezane panoge naj bi letošnje leto končale z dobičkom. Predlog proračuna za finančno leto, ki se bo začelo marca, mora sicer potrditi še parlament.

Finski socialdemokrati, največja stranka v vladni koaliciji petih, so za svojo novo predsednico izbrali Sanno Marin. Dozdajšnja ministrica za promet, ki bo zamenjala Anttija Rinno, ki je po izgubi zaupanja v koaliciji zaradi spornih varčevalnih ukrepov pri reformiranju državne pošte odstopil, bo po pričakovani potrditvi parlamenta s 34-imi leti postala najmlajša premierka na svetu. Kot zanimivost dodajmo še, da so v iztekajočem polletju, ko Finska predseduje Evropski uniji, sedaj na čelu vseh koalicijskih strank ženske.

Občani Tišine so na pobudo tamkajšnje civilne inicative za obnovo in ureditev državnih cest Petanjci-Gederovci in Murska Sobota-Krajina s sprehajanjem čez prehod za pešce za eno uro protestno ustavili promet v krožišču v Gederovcih. Opaziti je bilo transparente z napisi, kot so “Daleč od Ljubljane, daleč od srca”, “Ne ovinkarite več s to cesto” in “Luknje v cestah, luknje v vaših obljubah”. Nujno obnovo cest v skupni dolžini 10 kilometrov bi morali sicer začeti prihodnje leto, vendar jo bodo zaradi spremenjenih načrtov šele leta 2024 oziroma 2026. Franc Gibičar, predsednik omenjene iniciative, obnovi trenutno stanje in jaro kačo obljub o obnovi.

Izjava

Zahteve občanov podpira tudi župan občine Tišina Franc Horvat. Cesta je bila nekdaj v občinski lasti, nato pa so jo ob gradnji pomurske avtoceste podržavili in tja preusmerili tranzitni in tovorni promet. Koliko pa je država vlagala v vzdrževanje ceste?

Izjava

Za konec pa še novica ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji. Boris Štefanec, aktualni predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, je najavil kandidaturo za vnovičen 6-letni mandat na čelu komisije. Na novinarski konferenci je izrazil prepričanje, da je bistveno boljši kandidat za predsednika KPK, kot je bil pred šestimi leti, saj ima že šest let izkušenj.

Naslovna slika: odsek še nedokončane ceste pred Lenartom 1961.