Ameriški predsednik Joe Biden in iraški premier Mustafa al Kadimi sta na srečanju v Beli hiši dosegla dogovor o umiku bojnih enot ameriške vojske iz Iraka do konca leta. Še vedno pa bo v Iraku prisotno nedoločeno število ameriških vojakov z namenom poučevanja in usposabljanja iraških oboroženih sil. Vojsko je sicer že leta 2011 iz Iraka umaknil tedanji predsednik Barack Obama, a se je ameriška prisotnost ponovno okrepila leta 2014 na prošnjo iraške vlade zaradi napredovanja Islamske države, ki je takrat zavzela velik del ozemelj na severu države in drugo največje iraško mesto Mosul. 

Severna in Južna Koreja sta ponovno vzpostavili telefonsko povezavo oziroma “vročo linijo” med državnimi organi obeh držav in njunima vojskama. Komunikacijo je pred dobrim letom prekinila Severna Koreja, kot razlog pa je navajala propagandne letake, ki so jih iz Južne Koreje z baloni pošiljali tamkajšnji aktivisti. Južna Koreja se je decembra odzvala s sprejetjem zakona, ki tovrstna dejanja prepoveduje, v vmesnem obdobju pa sta se predsednika obeh držav sporazumevala s pošiljanjem pisem.

V Hongkongu poteka prvi sodni proces proti osebi, ki je obtožena kršenja zakona o nacionalni varnosti. Komisija treh sodnikov, ki jih je izbrala izvršna voditeljica Hongkonga Carrie Lam, je za krivega spoznala Leona Tonga, ki je na lanskih protestih z motornim kolesom zapeljal v skupino policistov. Obtožen je terorizma in spodbujanja k odcepitvi, čaka pa ga zaporna kazen od treh let do dosmrtnega zapora.

Sodišča so v obratovanju tudi v Vatikanu. Začel se je namreč sodni proces, na katerem prvič v zgodovini na zatožni klopi sedi sedaj že nekdanji kardinal Angelo Becciu. Očitajo mu finančne malverzacije pri nakupu in upravljanju nepremičnine v Londonu v imenu Svetega sedeža. Obtožbo in posledično sojenje kardinalom je omogočil papež Frančišek s spremembo zakona v aprilu, ki je do tedaj za kardinale in škofe predvideval imuniteto pred tožilstvom in sodišči. Sojenje je tako potekalo zgolj pred komisijo, sestavljeno iz treh kardinalov. 

Tobačna multinacionalka Phillip Morris International, krajše PMI, katere slogan se v prostem prevodu glasi: “Prinašamo prihodnost brez kajenja”, je napovedala, da bo v desetih letih v Združenem kraljestvu prenehala s prodajo cigaret Marlboro. Njen izvršni direktor Jacek Olczak je razložil, da naj bi bila ta poteza del cilja podjetja, izraženega v njenem sloganu, prav tako pa je britansko vlado pozval k uvedbi vsesplošne prepovedi kajenja. PMI se je sicer od svoje matične družbe Altria odcepila leta 2008, med drugim z namenom zaščite pred tožbami ameriških žrtev tobačnih izdelkov, še pred sedmimi leti pa je vladi Velike Britanije grozila s tožbami, v kolikor bi ta uvedla enotne embalaže tobačnih izdelkov. Dandanes si firma pod krinko prizadevanja za zmanjšanje kajenja med ljudmi trudi na trg plasirati predvsem alternativne tobačne izdelke, pri katerih za dostavo nikotina v pljuča skrbi naprava, ki tobak zgolj segreje, ne pa tudi zakuri.

Predstavniki bosanskih parlamentarnih strank iz Republike Srbske so napovedali bojkot državnih institucij Bosne in Hercegovine, zaradi česar je bilo odpovedano današnje zasedanje predstavniškega doma parlamentarne skupščine. S tem nasprotujejo zakonu o prepovedi zanikanja genocida, ki ga je dober teden pred iztekom svojega mandata sprejel visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino Valentin Inzko. Njegova funkcija je bila ustanovljena z daytonskim sporazumom, visoki predstavnik pa je pooblaščen za sprejemanje zakonov, prav tako lahko odstavi izvoljene predstavnike, ki kršijo sporazum. Predstavniki srbskih strank so sicer dodali, da se ne bodo odpovedali svojim funkcijam v predsedništvu, ministrskem svetu in parlamentarni skupščini. Član predsedništva iz Republike Srbske Milorad Dodik je v odzivu na sprejetje zakona zagnal peticijo, ki poziva k njegovemu nespoštovanju, v odzivu na to peticijo pa je več kot 45 tisoč ljudi podpisalo peticijo na spletni strani change.org, v kateri pozivajo k aretaciji in sodnemu procesu zoper Dodika.

Najboljši prijatelj premierja Janeza Janše in zvesti čuvaj osamosvojitvenih vrednot ter notranji minister Aleš Hojs je po novem postal tudi podpredsednik stranke SDS. Izvolil ga je svet stranke na zasedanju na strankinem taboru v Bovcu. Poleg njega sta bili za podpredsednici vnovič izvoljeni državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Jelka Godec in evropska poslanka Romana Tomc. Svoje mesto je v prid Hojsu izgubil dolgoletni podpredsednik Milan Zver, ki je dogajanje označil za “pomladitev stranke”, kljub temu da je Hojs od njega starejši dobre pol leta.

Strokovni nadzor nad delom policije, ki ga je odredil generalni direktor Anton Olaj, je pokazal nepravilnosti pri delovanju policistov v obdobju med petim in sedmim julijem. Policijska uprava Ljubljana naj namreč ne bi pripravila ocene tveganja in načrta varovanja. Spomnimo, da je v tem obdobju več poslancev SDS, NSi in SNS poročalo o primerih “nadlegovanja in groženj”. Poslanec NSi Jožef Horvat je bil deležen tudi pljunka v obraz, zaradi katerega je bil primoran zapustiti ustaljeni itinerarij od poslopja državnega zbora do svojega službenega stanovanja in narediti krajši ovinek. Spomnimo še, da so se pozivi k pljuvanju poslancev v tistem času najbolj vidno vrstili s Facebook strani MASKE DOL civilna iniciativa, frakcije teoretikov zarote pod vodstvom Anice Bidar, nekoč znane kot glavne podpornice Andreja Šiška in njegove štajerske varde. Za odpravo pomanjkljivosti so nadzorniki policijskim enotam naložili “izvedbo določenih ukrepov, sprožen pa je tudi postopek ugotavljanja odgovornosti, ki še poteka”.

Predsednik države Borut Pahor je imenoval tri nove člane uradniškega sveta. To so zaslužni profesor na ljubljanski pravni fakulteti Albin Igličar, strokovnjakinja na področju javnih financ in socialne politike in tudi kolumnistka Radia Študent Helena Kamnar ter docent na ljubljanski fakulteti za družbene vede Andrej Kohont. Prejšnji sestavi dvanajstih svetnikov namreč mandat poteče enajstega avgusta, predsednik lahko imenuje tri nove, preostale pa določijo vlada, sindikati in uradniki sami. Naloga uradniškega sveta je sicer, da določa merila za izbiro in pravila za določanje usposobljenosti kandidatov za javne funkcije, prav tako pa vladi in državnemu zboru podaja “mnenja o predpisih, ki urejajo uradniški sistem in položaj uradnikov”.