Danes so se na Meddržavnem sodišču v Haagu začeli postopki proti Mjanmaru. Državo je v Haag prišla zagovarjat mjanmarska voditeljica in Nobelova nagrajenka za mir Aung San Su Či. Tožbo je novembra s podporo Organizacije islamskega sodelovanja vložila Gambija, Mjanmaru pa očita genocid nad muslimansko manjšino Rohing. Mjanmarska vojska naj bi to storila z množičnimi pomori, posilstvi in sistematičnimi požigi vasi. Poleg tega je Gambija zaprosila sodišče, da izda začasne ukrepe za zaščito Rohing v Mjanmaru, ki so še zmeraj preganjani. Medetnični konflikt v zvezni državi Rakajn traja že od leta 1947, situacija pa se je zaostrila oktobra leta 2016, ko naj bi rohinški militantneži napadli obmejne postojanke, čemur so sledile operacije mjanmarskih sil. Nasilje je okoli 740 tisoč Rohing prisililo v beg, zdaj jih večina živi v begunskih taboriščih na jugu Bangladeša. Aung San Su Či zavrača očitek, da so vojaški napadi prerasli v zločin proti človeštvu. Dejanja vojske ni obsodila, še manj pa privedla storilce pred sodišče.

V Bosni in Hercegovini so danes le začeli s premeščanjem migrantov iz taborišča Vučjak. Kot smo včeraj že poročali, bodo okoli 600 migrantov preselili v druge centre po državi. Premestitev naj bi potekala na prostovoljni osnovi in bo predvidoma končana v treh dneh. Natančnejša poročila so zaenkrat še skopa, saj novinarjem ni omogočen dostop do taborišča. 

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan se je oglasil ob uradni podelitvi Nobelove nagrade za književnost avstrijskemu pisatelju Petru Handkeju in dejal, da Nobelov komite dela hudo napako, ko nagrado podeljuje rasistu in podporniku velikosrbske politike Slobodana Miloševića. Ob vsem je Erdogan dodal, da ne bo sprejel Nobelove nagrade, če bo kdaj sam med izbranci. OK.

V Franciji že šesti dan potekajo protesti in stavke sindikatov zoper napovedane pokojninske reforme. Voditelji sindikatov danes pričakujejo več kot 800 tisoč protestnikov na ulicah Pariza. Zaradi protestov bo močno oviran javni promet, nekatere šole v Franciji bodo tudi zaprte. Francoski predsednik Emmanuel Macron bo sporno reformo uradno predstavil v sredo, ta pa naj bi nadomestila 42 različnih pokojninskih shem z univerzalnim pokojninskim sistemom, ki temelji na principu točkovanja. Več novinar Raphael Proust.

Izja​va

V Parizu sta se srečala ruski predsednik Vladimir Putin in ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski. To je bilo prvo srečanje med predsednikoma držav od izvolitve slednjega aprila letos. Na srečanju sta se voditelja dogovorila o prekinitvi ognja, popolni izmenjavi zapornikov in nadaljevanju umika oboroženih sil iz konfliktnih območij na vzhodu Ukrajine do marca 2020. Detajli dogovora sicer zaenkrat niso dostopni javnosti. Srečanje je potekalo v okviru vrha normandijske četverice, ki jo sestavljajo Rusija, Francija, Nemčija in Ukrajina. Četverica je bila ustanovljena z namenom, da razreši spor na vzhodu Ukrajine, ki traja že več kot pet let. Naslednje srečanje četverice je predvideno čez štiri mesece. 

Prav tako je včeraj Generalna skupščina Združenih narodov znova sprejela resolucijo, v kateri spet poziva Rusijo, naj s Krima umakne svojo vojsko in prekine z okupacijo. Ponovno pa jo tudi poziva, naj zdaj res preneha s prizadevanji za prevzem jedrskih objektov in obsoja rusko prisotnost v Azovskem in Črnem morju, na katera sicer meji z ali brez aneksiranega polotoka. Resolucijo je podprlo 63 držav, proti jih je glasovalo 19, 66 pa se je glasovanja vzdržalo. 

Svetovna protidopinška agencija z angleško kratico WADA je Rusiji za štiri leta prepovedala udeležbo na velikih športnih tekmovanjih. Kot razlog za prepoved je bil naveden s strani države podprt dopinški sistem in dokazano ponarejanje podatkov v protidopinškem laboratoriju v Moskvi. Odločitev Wade pomeni, da bodo ruski športniki na tekmovanjih sicer lahko nastopali, a le pod nevtralno zastavo in v nevtralnih barvah, kot na olimpijadi v Pjongčangu lani. Prepoved zajema športne dogodke, kot so poletne olimpijske igre v Tokiu 2020, zimske olimpijske igre v Pekingu 2022 in nogometno prvenstvo v Katarju 2022. Zanimivo pa prepoved ne bo veljala za evropsko prvenstvo v nogometu, ki bo naslednje leto potekalo med drugim tudi v Rusiji, saj UEFA ne igra po istih pravilih kot FIFA. Rusija ima sedaj tri tedne časa, da vloži pritožbo na mednarodno športno razsodišče v Lozani.

Evropska komisija je odobrila več milijard evrov državne pomoči za razvoj baterij za električne avtomobile. Nemčija, Francija, Italija, Poljska, Belgija, Švedska in Finska bodo tako konzorciju 17 podjetij lahko namenile 3,2 milijarde evrov. Z državno pomočjo želijo ustvariti za dodatnih pet milijard evrov zasebnih naložb in omejiti moč azijskih tekmecev. Trenutno namreč večino baterij za električne avtomobile proizvedejo korejska, kitajska in japonska podjetja. 

V Italiji stavka več kot 10.000 delavcev jeklarskega koncena Ilva. Protestirajo napovedi ukinitve 4700 delovnih mest v naslednjih treh letih. Odločitev o odpuščanju je sprejel novi lastnik jeklarne Arcelormittal, ki je seveda sprva obljubil ohranitev delovnih mest. Predsednik italijanske vlade Giuseppe Conte je napovedal, da bo vlada poskušala Ilvo rešiti z vključevanjem javnih podjetij in da načrt še oblikujejo. Povedal je tudi, da bo število odpuščenih delavcev manjše. Ilva sicer v mestu Taranto upravlja z največjo jeklarno v Evropi in je največji zaposlovalec v mestu na jugu Italije. 

OFF so pripravili Pia in vajenca Ajda in Timi.