GIT GUDOFF

GIT GUDOFF

Aktualno-politična novica
12. 2. 2019 - 15:00
 / OFF

Z Lucy Honan in Ianom Rintoulom o stanju boja za pravice beguncev v Avstraliji
 / 24. 5. 2017
Avstralski parlament je s 75 glasovi za in 74 proti potrdil predlog zakona, ki bo prosilcem za azil omogočil zdravstveno oskrbo na celini, ne zgolj v otoških priseljenskih taboriščih, denimo na Manusu ali Nauruju. Predlog je pripravila in predstavila opozicijska Laburistična stranka, vodja opozicije Bill Shorten pa ga je pospremil z besedami, da dotična zakonodaja naposled zadane pravo razmerje med nacionalno varnostjo ter oskrbo tistih, ki oskrbo potrebujejo. Dejstvo, da je dobil parlamentarno večino, kaže na vse večjo politično krizo manjšinske konservativne vlade pod vodstvom premierja Scotta Morrisona. Prav tako gre za prvi primer od leta 1929, v katerem je bila avstralska vlada poražena na parlamentarnem glasovanju o novi zakonodaji. Takratni premier Stanley Bruce je takoj po porazu sklical predčasne volitve, na katerih je bila njegova stranka poražena. Morrison, po drugi strani, je že pred glasovanjem v parlamentu napovedal, da tudi v primeru poraza ne namerava razpisati volitev.

O zaprtju ameriške zvezne vlade
 / 23. 1. 2019
Guverner Kalifornije Gavin Newsom je v ponedeljek oznanil, da bo z mehiške meje odpoklical 260 od 360 vojakov kalifornijske nacionalne garde, ki trenutno na meji opravlja naloge nadzora. Newsom, sicer iz vrst Demokratov, se je, po lastnih besedah, za takšno potezo odločil iz upora proti ustvarjanju umetne krize na južni meji s strani vlade v Washingtonu. Vlada predsednika Donalda Trumpa že od aprila lani poziva vlade zveznih držav na južni meji, da odobrijo namestitev dodatnih vojaških enot. Zvezni državi Teksas in Arizona sta to že storili. Nekaj več kot sto izmed premeščenih kalifornijskih vojakov bo pomagalo v protipožarnih dejavnostih, ostali pa naj bi se pridružili operacijam proti mednarodnemu kriminalu ter trgovini z drogo in orožjem. Glede na to, da je po celi Kaliforniji nameščenih več kot 14.000 vojakov nacionalne garde, lahko Newsomovo potezo v najboljšem primeru razumemo kot simbolično.

V Turčiji se medtem odvija nov cikel lovljenja in izganjanja podpornikov verskega voditelja Fethullaha Gulena. Turški organi pregona so prejeli naloge za aretacijo 1112 oseb, obtoženih goljufanja na izpitu za napredovanje iz policaja v namestnika policijskega inšpektorja. Gulenovo omrežje naj bi, po prepričanju turških oblasti, svojim članom posredovalo pravilne odgovore za izpit ter s tem poskrbelo za namestitev lastnih kadrov med vrste policijskih funkcionarjev. Sicer je bilo od domnevnega poskusa državnega udara leta 2016 zaradi povezav z Gulenom in njegovimi institucijami aretiranih več kot 220 tisoč ljudi, slaba polovica katerih je še zmeraj za zapahi, kjer čakajo na sojenje.

Voljo turškega predsednika Erdogana pa pridno upoštevajo tudi v Nemčiji, kjer je notranje ministrstvo odredilo zaprtje in prepoved delovanja dveh založniških hiš, povezanih s Kurdsko delavsko stranko PKK. Po opravljenih hišnih preiskavah sta bili založniški hiši Mesopotamia in MIR Multimedia zaprti in prepovedani, saj naj bi vsi njuni prihodki odtekali izključno k različnim vejam PKK. Nemški notranji minister Horst Seehofer je dejal, da so, glede na to da je PKK v Nemčiji prepovedana, takšne akcije nujne za vzdrževanje vladavine prava. Po nekaterih ocenah naj bi imel PKK v Nemčiji okoli 15 tisoč podpornikov.

Vlada na Finskem je predstavila rezultate enoletne pilotne študije učinkov Univerzalnega temeljnega dohodka na dobrobit in zaposlovanje njegovih prejemnikov. Študija, v katero je bilo vključenih 2000 brezposelnih, ki so poleg socialnih transferjev prejemali še 560 evrov temeljnega dohodka, je po enem letu pokazala, da sta se dobrobit in zadovoljstvo prejemnikov povečala, hkrati pa se število uspešnih zaposlitev praktično ni povečalo. Na podlagi teh ugotovitev je vlada eksperiment ocenila kot neuspešen in ga navkljub nasprotovanju opozicijske Levice in Zelenih ne namerava nadaljevati. Namesto tega bodo raje poskusili reformirati že obstoječe socialne transferje.

Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani se je ob odprtju plenarnega zasedanja parlamenta opravičil za izjave na proslavi ob dnevu spomina na žrtve v fojbah. Govor je sprožil odzive slovenskih in hrvaških politikov, ki opozarjajo, da gre za revizijo zgodovine. Tajani je dejal, da je v govoru hotel prenesti sporočilo miru in se spomniti na žrtve vseh totalitarističnih režimov. S tem ko je nazdravil italijanski Istri in italijanski Dalmaciji, pa je nagovarjal izseljence iz teh območij po drugi svetovni vojni in ne italijanskih ozemeljskih teženj po Istri in Dalmaciji. Več v današnjem OFFsajdu ob petih.

Skok v leto 2008 in aktualne novice
 / 23. 1. 2019
Državni zbor je danes na izredni seji z 72 glasovi za in 12 proti ratificiral pristopni protokol Severne Makedonije k Zvezi NATO. Velja omeniti, da je Slovenija prva država za Grčijo, ki je to storila. Proti sta glasovali poslanski skupini stranke Levica in Slovenske nacionalne stranke, deklarativno zaradi nasprotovanja NATU kot imperialistični organizaciji oziroma zaradi mnenja, da članstvo v NATU ni v interesu makedonskih državljanov. Ratifikacijo protokola je v nagovoru poslancem po seji pozdravil in se zanjo zahvalil predsednik makedonskega parlamenta Talat Xhaferi.

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.