V helikopterski nesreči je po poročanju iranskih medijev umrlo več vladnih funkcionarjev, med drugim predsednik iranske republike Ebrahim Raisi in zunanji minister Hosein Amir Abdolahjan. Helikopter je v nevihtnem in meglenem vremenu strmoglavil v goratem predelu na skrajnem severozahodu Irana. Vračal se je z otvoritve jezu na reki Aras, zgrajenega v sodelovanju med Iranom in Azerbajdžanom. Po iskalni akciji, ki je trajala vso noč, so oblasti sporočile, da je v nesreči umrlo vseh devet članov posadke. Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, je razglasil petdnevno žalovanje. Predsednikovo delo bo namesto Raisija začasno opravljal podpredsednik Mohamad Mohber. Mohber bo poleg predsednika parlamenta in vrhovnega sodnika sestavljal tričlansko komisijo, ki bo v roku 50 dni razpisala predsedniške volitve. Ultrakonservativni Raisi je predsedniški stolček zasedel pred tremi leti. Formalno je predsednik države vodja vlade, a zadnjo besedo ima vedno Hamenej.

Tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča Karim Ahmad Khan je zaprosil za izdajo nalogov za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in obrambnega ministra Joava Galanta. Khan zahtevo utemeljuje z zbranimi dokazi, da sta kazensko odgovorna za vojne zločine, kot so stradanje, namerno povzročanje trpljenja in resnih telesnih in psihičnih poškodb, kruta obravnava ljudi, namerni umori in iztrebljanje civilnega prebivalstva ter drugi zločini proti človeštvu. Khan je zaprosil tudi za naloge za prijetje vodje palestinskega Hamasa v Gazi Jahje Sinvarja, vodje Hamasovega vojaškega krila Mohameda Dejfa in vodje Hamasove politične pisarne Ismaila Hanije. Obtožuje jih vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, med drugim iztrebljanja, umorov, zadrževanja talcev, posilstva, mučenja in napadov na človekovo dostojanstvo. O obtožnicah in izdaji nalogov za aretacijo morajo odločati sodniki Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu.

Izraelski obrambni minister Joav Galant je medtem oznanil širitev operacije v Rafi. Izraelska vojska je napadla tarče po celotni okupirani enklavi, od begunskega taborišča Džabalija na severu do Rafe na jugu. Zdravniki brez meja spročajo, da je v bolnišnici Al Avda pri Džabaliji zmanjkalo pitne vode.

Avstrija obnavlja financiranje agencije Združenih narodov za palestinske begunce, krajše UNRWA. Avstrija je financiranje prekinila po praznih obtožbah Izraela, da je peščica sodelavcev agencije sodelovala v napadu Hamasa sedmega oktobra. Druge države, ki so financiranje prekinile iz istega razloga, na primer Nemčija, Japonska, Kanada in Švedska, so financiranje že obnovile. Konec aprila je komisija pod vodstvom nekdanje francoske zunanje ministrice Catherine Colonna ugotovila, da Izrael ni predložil dokazov, ki bi potrjevali članstvo sodelavcev UNRWA v Hamasu. Predvideni avstrijski proračun za UNRWA znaša skoraj tri in pol milijone evrov letno, prvo izplačilo zunanje ministrstvo načrtuje poleti.

Londonsko visoko sodišče je odločilo, da se žvižgač in ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange lahko pritoži na odločitev britanskih oblasti o izročitvi v kremplje ameriških organov pregona. Dva sodnika sta ameriška zagotovila o sojenju Assangeu spoznala za nezadostna in ocenila, da ne zagotavljajo nobene obljube o prihodnjih dejanjih ameriškega sodstva. Združene države Amerike so pred mesecem dni visokemu sodišču v Londonu poslale zagotovila, da se lahko Julian Assange v primeru sojenja v Ameriki sklicuje na prvi amandma in da ne bo obsojen na smrtno kazen. S tem je ameriška vlada skušala preprečiti zadnjo pritožbo Assangea proti izročitvi. Ameriška zagotovila pravijo, da se bo pri sojenju lahko opiral na prvi amandma, a da so okoliščine, v katerih to lahko stori, v pristojnosti ameriških sodišč. Prvi amandma ameriške ustave ščiti svobodo govora, a ni jasno, če se bo lahko Assange nanj skliceval, ker nima ameriškega državljanstva. Ameriške oblasti so proti Assangeu za razkritje vojaških skrivnosti, med drugim o ameriških zločinih v Iraku, izdale obtožnice, po katerih bi ga lahko zaprle do 175 let.

Prisegel je novi tajvanski predsednik Laj Čing-Te. Zadnjih osem let je Tajvanu predsedovala Cai Ing Ven, ki se je poslovila po dveh mandatih. Laj Čing-Te je njen strankarski kolega iz Demokratske napredne stranke, ki vodi manjšinsko vlado. Stranka ima v parlamentu, ki šteje 113 sedežev, 51 poslancev. Več jih ima nacionalistična stranka Kuomintang, a vseeno ostaja brez oblasti. Osem poslancev si je na januarskih volitvah zagotovila Tajvanska ljudska stranka.

Trgovinsko ministrstvo prave Kitajske je uvedlo sankcije proti ameriškim podjetjem Boeing, General Atomics Aeronautical Systems in General Dynamics Land Systems, ki Tajvanu dobavljajo orožje. Kitajska je podjetja uvrstila na seznam nezanesljivih entitet, jim prepovedala nadaljnje investicije na Kitajskem in njihovim predstavnikom prepovedala potovanja v državo. Prejšnji teden so Združene države Amerike kot del trgovinske vojne in predvolilne kampanje predsednika Joeja Bidna uvedle zvišanje carin na uvoz mnogih kitajskih produktov, kot so električna vozila, računalniški čipi in medicinski izdelki.

General vojske Demokratične republike Kongo Sylvain Ekenge trdi, da je vojska preprečila državni udar. Poskus puča naj bi izvedli kongoški in tuji državljani v prestolnici Kinšasa pri pisarnah predsednika države Félixa Tshisekedija. V streljanju vojske na izvajalce državnega udara je umrl predsednik opozicijske Stranke združenega Konga Christian Malanga. Policija je aretirala Malangovega sina Marcela. Posnetki na družbenih omrežjih kažejo, da so napadalci nosili zastave Republike Zair, kar je bilo ime Demokratične republike Kongo v času diktature Mobutuja Seseja Sekaja, v uporabi med letoma 1971 in 1997. Malanga se je pri svojem delovanju zanašal na podporo tujih sil, leta 2017 je na primer v Bruslju, prestolnici nekdanjih kolonizatorjev Konga, ustanovil samooklicano vlado v eksilu. Kot politični begunec je v azilu živel v Združenih državah Amerike, sedež njegove stranke je uradno v ameriški prestolnici.

Pred koncem razglednica iz parlamenta, kjer so poslanci premierju in ministrom zastavljali vprašanja. Prvi je k besedi prišel Zvonko Černač iz Slovenske demokratske stranke:

Izjava

Premier Robert Golob je podpisal pismo, v katerem poziva voditelje držav članic Evropske unije, naj pristopijo k procesu priznavanja Palestine. Rekel je, da mora Evropska unija pritisniti na obe strani. Marca so premierji Slovenije, Irske, Španije in Malte dejali, da bi bili pripravljeni priznati Palestino, a ko bodo okoliščine primerne in bo to učinkovito. A po sklepih, ki ju je sprejela vlada, bo o priznanju Palestine odločala pod strogimi pogoji in še to 13. junija, po evropskih volitvah.

Vir slike: Wikimedia Commons