Volitve v drugi Kitajski
Na tajvanskih predsedniških volitvah je zmagal predstavnik Demokratične progresivne stranke Laj Čing-Te, ki je bil doslej podpredsednik Caj Ing Ven. Ta je bila predsednica dva mandata, zato ni mogla več kandidirati, njen naslednik pa je ohranil strankarsko kontinuiteto na vrhu oblasti. Konservativna stranka Kuomintang, znana pod kratico KMT, je na predsedniških volitvah dobila 33 odstotkov glasov. Tajvanska ljudska stranka, vzpostavljena leta 2019, je presenetila na parlamentarnih volitvah, z osmimi poslanskimi sedeži bo odločala pri oblikovanju nove parlamentarne večine. Demokratična progresivna stranka je namreč v parlamentu izgubila večino, za en sedež pa jo je prehitel Kuomintang.
Tajvan je dedič kitajske državljanske vojne med komunisti in nacionalisti pod stranko Kuomintang. Zaradi zmage komunistov so se nacionalisti zatekli na otok Tajvan in imenovali Tajpej kot začasno prestolnico Republike Kitajske. Od leta 1949 do leta 1987 so tajvanske oblasti vladale s pomočjo razglašenih izrednih razmer, prve volitve pa so potekale leta 1996. Proces prehoda v večstrankarsko vladavino je izpeljal vladajoči Kuomintang, ki je v tajvanski politiki ostal pomemben akter. Prisotnost in obstoj Kuomintanga razlaga sogovorec Luka Furjan, sinolog, ki je več let živel na Tajvanu.
Vodilna politična nasprotnica Kuomintanga je Demokratična progresivna stranka, znana pod kratico DPP. Ta je po koncu vojne vladavine začela dobivati vse več podpore med prebivalci otoka. Leta 2000 je dobila svoj prvi predsedniški mandat. Od takrat si je vodilni položaj izmenjevala s Kuomintangom in je na oblasti zadnja dva mandata od leta 2016. Poglavitna razlika med strankama Kuomintang in demokratično stranko je odnos do Ljudske republike Kitajske. Konservativni Kuomintang zagovarja idejo ene velike Kitajske, ki predvideva, da ima Republika Kitajska suverenost nad celinsko Kitajsko. Demokratična stranka implicitno zagovarja avtonomnost in neodvisnost Tajvana od Kitajske. V praktični politiki se ta razlika izraža tako, da ima DPP do Pekinga bolj konflikten odnos, Kuomintang ali KMT pa zagovarja dialog in deeskalacijo konflikta, zato velja za prokitajsko oziroma propekinško stranko.
Novost na letošnjih volitvah je pomembnost rezultata Tajvanske ljudske stranke, znane pod kratico TPP. Stranka je ideološko skladnejša s Kuomintangom, razlika je predvsem njen populistični značaj. Čeprav je dosedanjo politiko Tajvana zaznamovalo izmenjevanje vodilnega položaja Kuomintanga in demokratične stranke, se je na sobotnih volitvah ljudska stranka izkazala kot nezanemarljiva. Presenetljiv uspeh nam razloži sogovornik Furjan.
Politična kultura in potek kampanje sta na Tajvanu precej drugačna od tistih, ki smo jih vajeni v Evropi. Vse stranke so rezultate pričakale na velikih zborovanjih, kjer so kandidati v jaknah strank obelodanili svoje rezultate. Na zborovanju DPP je bilo vzdušje evforično, v taboru KMT pa se je Hov Ju-Ih za rezultate opravičeval.
Kot razlaga Furjan, je volilni proces na Tajvanu povsem drugačen kot zahodnjaški oziroma evropski.
Politika Tajvana se v največji meri ukvarja s Kitajsko in s tem, kakšen odnos bodo imeli z njo. Tako so druge politične problematike postavljene na stran.
Posvečanje zgolj odnosu do Kitajske ne omogoča reševanja obstoječih realnih problemov, s katerimi se vsakodnevno ukvarjajo prebivalci Tajvana.
Kot meni Furjan, bo morala DPP razširiti svoj program, saj so volitve pokazale, da je posvečanje kitajskemu vprašanju premalo za ohranitev prevlade.
Sobotne volitve so v tajvanski politiki spremenile predvsem sestavo parlamenta, saj nobena izmed strank v njem nima več večine sama. Posledično to pomeni, da se bo morala oblikovati koalicija, ki ne bo nujno vključevala stranke DPP, iz katere prihaja prihodnji predsednik Laj Čing-Te. Precej verjetno je namreč zavezništvo med Kuomintangom in Tajvansko ljudsko stranko. Stranki sta se pred dvema mesecema pogajali o skupni kandidaturi za predsedniške in parlamentarne volitve, a se zaradi razhajanj nazadnje za to nista odločili. Jedro spora je bilo predvsem vprašanje, kako naj bi si stranki razdelili mesto predsedniškega in podpredsedniškega kandidata. Ali bodo ti predvolilni spori vplivali tudi na oblikovanje vladne koalicije, razlaga Furjan.
Zaključimo lahko s tem, da se Tajvan ne sooča le z dolgo trajajočim vprašanjem neodvisnosti od Kitajske. S tem se na Tajvanu ukvarjajo, namesto da bi začeli reševati probleme staranja prebivalstva, inflacije in bega možganov. Je pa tajvanska politika že tradicionalno in zdaj vedno bolj podrejena geopolitični vlogi, ki jo ima Tajvan v rivalstvu med Kitajsko in Združenimi državami Amerike. To je lepo ilustriral prvi govor zmagovalca predsedniških volitev Laja, ki je še pred nastopom pred svojimi podporniki sklical novinarsko konferenco za tuje novinarje.
OFFsajd je pripravil vajenec David, nadzoroval je Gal.
Vir fotografije: Flickr, javna last
Dodaj komentar
Komentiraj