Islamska republika Iran je na vojaške cilje v Izraelu izstrelila okrog 200 balističnih raket, od katerih je po podatkih Iranske revolucionarne garde več kot 90 odstotkov zadelo cilj. Izraelske oblasti trdijo, da v napadu ni umrl nihče, je pa življenje izgubil Palestinec na Zahodnem bregu, ki v nasprotju z Izraelci v Jeruzalemu in Tel Avivu ni imel možnosti, da bi se zatekel v zaklonišče. Poleg tega so iranske rakete poškodovale vojaško letalsko bazo Nevatim, eno od ključnih letalskih baz izraelske genocidne vojske. Napad Irana je odgovor na umor vodje libanonskega gibanja Hezbolah Hasana Nasralaha, ki ga je Izrael ubil prejšnji teden, in vodje Hamasa Ismaila Hanije, ki so ga sionisti v napadu z brezpilotnim letalnikom ubili julija v Teheranu. Zgolj dan prej je Izrael napovedal kopensko invazijo južnega Libanona in pozval vse prebivalce tega območja, naj zapustijo svoje domove. Iranski predsednik Masud Pezeškian je napad pospremil s frazo »Iran ima pravico, da se brani,« ki jo sicer Izrael že eno leto izrablja za opravičevanje izvajanja genocida v Gazi. Sionistični premier Benjamin Netanjahu je medtem iz bunkerja pod Jeruzalemom sporočil, da je Iran naredil napako in da bo kaznovan. Izraelski minister Izrael Kac je v državo prepovedal vstop generalnemu sekretarju Združenih narodov Antoniu Gutterresu, saj slednji ni obsodil iranskega napada na Izrael.

Na južni libanonski meji je prišlo do prvih kopenskih spopadov med genocidno izraelsko vojsko in gibanjem Hezbolah, s čemer je Izrael začel invazijo na Libanon. Vodja medijske pisarne gibanja Hezbolah Mohamad Afif je izjavil, da je gibanje pripravljeno in zmožno odbiti napade izraelskih sil. Hezbolah trdi, da so njihovi borci v spopadih ubili več pripadnikov genocidne izraelske vojske, izraelska vojska pa je potrdila smrt enega vojaka. Medtem izraelska vojska nadaljuje z napadi na libanonsko prestolnico Bejrut in genocidno ofenzivo v Gazi. Po poročilih palestinskega zdravstvenega ministrstva je namreč v zadnjem dnevu izraelska genocidna vojska ubila 51 Palestincev.

Claudia Sheinbaum je zaprisegla kot nova mehiška predsednica in s tem postala prva ženska, ki bo v Mehiki opravljala predsedniško funkcijo. Pozicijo predsednice je Sheinbaum prevzela od Andrésa Manuela Lópeza Obradorja, kolega iz stranke Morena, ki ima zakonodajno večino tako v spodnjem kot v zgornjem domu mehiškega parlamenta. Sheinbaum se bo morala soočiti s potezami, ki jih je López Obrador sprejel v zadnjem trenutku, predvsem s kontroverzno sodno reformo, po kateri bodo zvezni sodniki in pa sodniki vrhovnega sodišča voljeni na splošnih volitvah, kar je privedlo do kritik s strani tujih investitorjev in zagovornikov neodvisnosti sodstva. Predsednica Sheinbaum je med volilno kampanjo obljubila nadaljevanje socialne politike pokojnin in štipendij za mlade, ki jih je uvedel njen predhodnik.

Na obali Džibutija sta potonili dve ladji z migranti, na katerih je bilo po podatkih Mednarodne organizacije za migracije skupaj 310 oseb. Zaradi nesreče je po trenutno znanih podatkih utonilo 45 ljudi, več ducatov pa jih še pogrešajo. Džibutijska obalna straža je ob tem sporočila, da je rešila 115 oseb, še vedno pa nadaljuje z iskanjem preživelih. Ladji sta potonili, medtem ko sta skušali prečkati Rdeče morje. Junija letos je med plutjem po isti poti potonila ladja, pri čemer je umrlo 49 ljudi. Po poročanju Mednarodne organizacije za migracijo je od leta 2014 med prečkanjem Rdečega morja umrlo že skoraj 1000 ljudi. 

V več nigerijskih mestih potekajo protivladni protesti zaradi visokih cen hrane in elektrike. V prestolnici Abuja so policisti proti protestnikom uporabili solzivec. Tokratni protestni shodi, ki sicer sovpadajo z obeležjem dneva nigerijske samostojnosti, so že drugi val protestnih shodov zaradi dragih življenjskih dobrin. Prvi protesti so potekali avgusta. V njih je policija ubila več kot 20 ljudi, več sto ljudi pa je aretirala. Protestniki so se na ulice pognali zaradi visokih cen hrane in drugih osnovnih potrebščin, ki so se v zadnjem letu potrojile zaradi visoke inflacije. Predsednik Bola Ahmed Tinubu je po prevzemu oblasti maja 2023 ukinil večdesetletno politiko državnih subvencij za gorivo in sprostil devizne omejitve. Zaradi teh ukrepov je padla vrednost valute in so se povečale cene uvoza. Ljudje poleg nevzdržnih življenjskih razmer s protestom opozarjajo tudi na razkošno življenje vladnih uradnikov in pozivajo k izpustu aretiranih v avgustu. 

Indijski policisti so pridržali 912 stavkajočih delavcev v tovarni tehnološkega podjetja Samsung v bližini mesta Chennai. Delavci v tovarni v Chennaiju stavkajo že od devetega septembra in zahtevajo povišanje plač, omejitev delovnika na 8 ur na dan in priznanje svojega sindikata. Stavka v Indiji sledi štiridnevni stavki, ki so jo avgusta izvedli delavci v Južni koreji, kjer se nahaja sedež podjetja Samsung. Stavko indijskih delavcev podpira skupina Center indijskih sindikatov, krajše CITU. Policija je delavce pridržala zaradi shoda blizu mesta Chennai, za katerega delavci po izjavah policije niso imeli dovoljenja. Policija je delavce držala v priporu skoraj cel dan in jih izpustila pozno v torek. Podjetje Samsung trdi, da gre za nelegalno stavko in ne priznava sindikatov, ki jih podpirajo zunanje skupine kot je CITU. Stavkajoči delavci zavračajo obtožbe podjetja in načrtujejo nadaljevanje stavke.

Gruzijska predsednica Salome Zurabišvili je zavrnila podpis spornega zakona o družinah ter ga vrnila v parlament. Zakon prepoveduje spremembo spola, onemogoča posvojitev otrok transspolnim in istospolno usmerjenim osebam, razveljavlja istospolne poroke izvedene v tujini, onemogoča poučevanje otrok o istospolnih razmerjih ter transspolnosti v šolah in »omejuje propagando istospolnih razmerij in incesta« na televiziji. Predsednica na zakon ni vložila veta, ki bi ga lahko poslanci vladajoče stranke odpravili z večino. 

Amnesty international Slovenija je na novinarski konferenci pozvala slovensko vlado, naj ladji MV Kathrin, ki prevaža razstrelivo za okupatorsko tvorbo Izrael, ne dovoli izkrcanja v Luki Koper. Da ladja prevaža razstrelivo, namenjeno za Izrael, je 31. avgusta na omrežju Twitter objavila posebna poročevalka Združenih narodov za zasedena palestinska ozemlja Francesca Albanese in pozvala države, naj ladji ne omogočijo pristanka. Pred tem je pristanek ladji preklicala Namibija, kjer bi se morala ladja glede na prvotni načrt plovbe izkrcati 24. avgusta. Amnesty International je slovensko vlado pozvala, naj sledi vzoru namibijske, ter takoj uvede embargo na orožje za Izrael. K pozivu se je pridružilo tudi slovensko Gibanje za pravice Palestincev, ki je že prej pozvalo vlado in vodstvo uprave Luke Koper, naj ladji ne dovolijo pristanka. Uprava za pomorstvo je dejala, da ladji ne bo prepovedala vplutja, dokler ladja izkazuje vse veljavne certifikate in spoštuje ostale pomorske predpise. Ob tem so dodali, da so za tovor pristojni drugi organi, namreč Carinska uprava in pa Ministrstvo za obrambo. Vodja komunikacij pri Amnesty International Slovenija Taja Premk pojasni, kaj ladja tovori.

Izjava

Na ljubljanskem letališču Jožeta Pučnika oziroma brniškem letališču je včeraj zaradi »resne nevarnosti« pristalo letalo, napoteno v Tel Aviv. Posadka letala je pred pristankom razglasila nevarnost prve stopnje in zaprosila za pristanek na brniškem letališču. Ob tem je sporočila tudi, da letalo prevaža nevaren tovor, in pa pristojnim službam posredovala kode nevarnih snovi, ki jih je prevažala. Za pristanek letala je bilo na letališču v stanju pripravljenosti gasilsko letališka služba in pa reševalno vozilo Zdravstvenega doma Kranj. Pomoč ni bila potrebna, saj je letalo varno pristalo. Podrobnosti o tem, kaj je letalo prevažalo in kakšna je bila narava nevarnosti, še niso znane.

Parlamentarni odbor za infrastrukturo je potrdil predlog posvetovalnega referenduma o Jedrski elektrarni Krško 2, krajše JEK 2. Med razpravo je predsednica odbora iz vrst Gibanja Svoboda Nataša Avšič Bogovič dejala, da ne gre za odločitev o izgradnji JEK-a 2, temveč za preverjanje volje ljudi, ali podeljujejo mandat vladi za nadaljevanje s pripravami za izvedbo projekta. Predvideni datum referenduma je 24. november, predvideno referendumsko vprašanje pa se glasi: »Ali podpirate izvedbo projekta JEK 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?« Gre za že četrti posvetovalni referendum letos, o prvih treh referendumih smo s štirimi različnimi glasovnicami volivci glasovali junija, sočasno z evropskimi volitvami. 

OFF je pripravila vajenka Vida.