Iztekel se je podaljšani rok za umik izraelske okupatorske vojske iz Libanona. Izraelska vojska se je kljub temu le delno umaknila in ostala na petih točkah na libanonski strani meje. Gre za neposeljene hribe v bližini izraelskih obmejnih vasi. Libanonska državna vojska in enote misije Združenih narodov v Libanonu Unifil so se vrnile na položaje v okrog desetih mestih in vaseh, iz katerih se je izraelska vojska umaknila. Libanonska vojska in enote Združenih narodov še vedno odstranjujejo neeksplodirane bombe, ki so jih za sabo pustili izraelski vojaki, medtem ko prebivalci teh mest še čakajo na dovoljenje za vrnitev. Po premierju z libanonskim antisionističnim gibanjem Hezbolah konec novembra bi se morala izraelska vojska popolnoma umakniti z libanonskega ozemlja do sredine januarja, a je nato izpogajala podaljšanje roka. Zahtevo izraelske vlade, da okupatorska vojska ostane na petih položajih na jugu Libanona, je libanonska vlada prejšnji teden zavrnila.

Izraelski naseljenci so na Zahodnem bregu ponoči napadli in zasedli vas Susija v bližini Hebrona ter zažigali avtomobile. V več mestih in vaseh na Zahodnem bregu se je s Palestinci spopadla okupatorska vojska. V racijah jih je aretirala vsaj 18. Okupatorska vojska medtem nadaljuje z rušenjem stanovanjskih zgradb v begunskem taborišču v Tulkarmu, kjer jih je od sredine januarja v celoti ali delno uničila več kot 300, več kot 10 tisoč prebivalcev pa je izgnala. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je medtem izdal ukaz o takojšnji uveljavitvi prepovedi delovanja agencije Združenih narodov za palestinske begunce UNRWA na mednarodno priznanem izraelskem ozemlju in na Zahodnem bregu. Agencijo je izraelski parlament z dvema zakonoma prepovedal oktobra, uveljavitev zakona pa je bila sprva predvidena za konec januarja. Direktor agencije Philippe Lazzarini je dejal, da osebje agencije ostaja aktivno v Gazi, vendar jim izraelska vojska ne dovoli več uporabljati prehoda Kerem Šalom, prek katerega so v Gazo do sedaj vstopali z ozemlja pod izraelskim nadzorom. Agencija Združenih narodov za palestinske begunce dobavlja humanitarno pomoč in upravlja šole in bolnišnice za okrog šest milijonov Palestincev ter upravlja z 58 begunskimi taborišči v Gazi, na Zahodnem bregu, v Libanonu, Jordaniji in Siriji. Izraelski minister za obrambo Izrael Kac pa je sporočil, da na njegovem ministrstvu ustanavljajo vladno agencijo za izgon Palestincev iz Gaze, skladno s predlogi ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

V prestolnici Saudove Arabije Rijadu so se začeli pogovori med rusko delegacijo pod vodstvom zunanjega ministra Sergeja Lavrova in ameriško delegacijo pod vodstvom zunanjega ministra Marca Rubia o vojni v Ukrajini in obnovitvi odnosov med Rusijo in Združenimi državami. Načrtovani so tudi pogovori o umiku ameriških sankcij proti Rusiji. Predstavniki Ukrajine in Evropske unije na srečanje niso bili povabljeni. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je trenutno na obisku v Združenih arabskih emiratih, je dejal, da Ukrajina ne bo priznala nobenih sporazumov, sprejetih brez nje.

Odvetniki filipinske podpredsednice Sare Duterte so na ustavno sodišče vložili pobudo za razveljavitev nezaupnice, ki jo je proti njej spodnji dom parlamenta izglasoval pred dvema tednoma. Poleg tega od sodišča zahtevajo, da odpove predvideno glasovanje v zgornjem domu parlamenta o potrditvi nezaupnice. Parlament je nezaupnico proti hčeri nekdanjega predsednika, Rodriga Duterteja, izglasoval po obtožbah zlorabe javnih sredstev in načrtovanja atentata na predsednika Ferdinanda Marcosa mlajšega. Sara Duterte je leta 2022 kandidirala na Marcosovi listi, potem ko se je odpovedala načrtu, da bi nasledila očeta. Po začetku preiskave zlorabe javnih sredstev je Duterte junija lani odstopila z mesta ministrice za izobraževanje in vodje protikomunistične delovne skupine, avgusta lani pa je dejala, da obžaluje zavezništvo z Marcosom. Novembra je izjavila, da je najela atentatorja, ki naj ubije predsednika v primeru, da on naroči atentat nanjo.

Iz urada predsednika Kostarike so sporočili, da bo Kostarika sprejela 200 migrantov, deportiranih iz Združenih držav, ki niso državljani Kostarike. Gre za migrante iz Indije in držav srednje Azije. Vlada Kostarike jih namerava preposlati v države izvora. Zahtevam ameriške vlade po sodelovanju pri deportacijah so se pred tem že uklonile Panama in Gvatemala. V Panamo je ameriška vojska prejšnji teden transportirala 119 migrantov iz Kitajske, Pakistana in Afganistana.

Svet Zavoda za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje je odločil, da se bodo februarske pokojnine zvišale za 4,5 odstotka, poleg tega bo izplačan poračun od začetka leta. Najnižja pokojnina v skladu z zvišanjem od prvega januarja znaša okrog 350 evrov. Na letni ravni je to zvišanje pokojnin vredno 342 milijonov evrov. Gre za uskladitev z rastjo povprečne bruto plače in rastjo cen življenjskih potrebščin v lanskem letu. Sistemski pokojninski zakon določa uskladitev z upoštevanjem 60 odstotkov prve in 40 odstotkov druge spremenljivke.

Za konec pa še na univerzitetni blok. Vlada je v četrtek potrdila predlog novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Glavno spremembo prinaša člen o določitvi obsega sredstev, namenjenih razvoju in investicijam v izobraževanju, ki so vezana na delež bruto domačega proizvoda. Financiranju je trenutno namenjeno 0,25 odstotka BDP ali 187 milijona evrov. Od začetka leta 2027 se bo obseg sredstev z vsakim letom dvignil za 0,025 odstotne točke BDP, dokler ne doseže ciljne vrednosti 0,5 odstotka BDP ali 505 milijonov evrov, do česar naj bi prišlo v letu 2036. Z določbo želi ministrstvo za vzgojo in izobraževanje zapolniti finančno vrzel, ki je nastala v zadnjih desetletjih. Ena izmed večjih sprememb zakona je uvedba enofaznega postopka imenovanja ravnateljev. Do sedaj je svet zavoda pred imenovanjem ravnatelja pridobil mnenje ministrstva in šele po tem glasoval za kandidata. Po novem pa bo minister sam podal soglasje o imenovanju po končanem postopku imenovanja na svetu zavoda. Zakon sicer določa izjemne primere, v katerih lahko minister imenovanje zavrne, na primer v primerih nepravilnosti ali nezakonitosti v izpeljanem postopku. Spomnimo: v prejšnji vladi se je povečal tudi vpliv lokalnih politikov na imenovanje ravnateljev, o čemer smo že poročale. Nov zakon šolskemu ministru dovoljuje tudi razreševanje ravnateljev. To lahko stori v primerih, ko svet zavoda ravnatelja ne razreši, a so ugotovljene hujše kršitve zakona. Mednje sodijo ugotovitve računskega sodišča o kršitvah dobrega poslovanja, neizvrševanje upravnih ali sodnih odločb, ali storitev kaznivega dejanja.

V četrtek ob petih popoldan je v Zbornični dvorani na rektoratu Univerze v Ljubljani potekala prva seja študentskega sveta ljubljanske univerze. Drugi člen poslovnika študentskega sveta sicer določa javnost sej, a so kljub temu v vabilu na sejo zapisali, da naj zainteresirani za spremljanje seje svojo prisotnost predhodno najavijo. Na seji pa se je, kot veleva poslovnik, vsa zainteresirana javnost podpisala na evidenčno listo prisotnosti. Na seji je predsednik sveta Maksim Miklič povedal, da se je udeležil kolegija rektorja, kjer so obravnavali poziv ŠOU v Ljubljani glede povečanja čitalniških mest na ljubljanskih fakultetah. O pozivu, ki je enak že leto prej nastali pobudi društva Iskra, smo sicer poročale začetek februarja. Rektor je po besedah Mikliča na kolegiju dejal, da so preverili kapacitete po fakultetah. Ker naj bi članice univerze zaradi nove plačne reforme zapadle v veliko finančno stisko, so kot možen predlog povečanja čitalniških mest izpostavili povezovanje fakultet, torej da bi nekatere fakultete odprle čitalnice tudi za študente drugih fakultet.

Na seji so v točki, zaprti za javnost, potekale volitve predstavnikov študentov v senat ljubljanske univerze, njegova delovna telesa, v Svet CTK in druga telesa. V senatu bosta študente predstavljala še Lana Savič z Akademije za glasbo in Nejc Tacer s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, ki je sicer tudi podpredsednik študentskega sveta in poslanec v študentskem zboru ŠOU v Ljubljani. V Svet CTK je bila imenovana Urška Kodarin, ki je zasedala mesto neodvisne poslanke Filozofske fakultete v prejšnji sestavi študentskega zbora. V Svet vlade RS za študentska vprašanja pa je bil imenovan Matija Kolman s Fakultete za socialno delo, ki je na nedavnih volitvah v študentski zbor neuspešno kandidiral za poslanca na listi ZA FSD, ki je afiliirana s klubom Povezani. Vdor kadrov, ki zasedajo poslanska mesta v študentskem zboru na modrih in povezanih listah, na mesta študentskih funkcionarjev na univerzitetni ravni, vidimo tudi pri imenovanju predstavnikov v delovna telesa. Naj navedemo le nekaj primerov: Matic Jelen, povezan poslanec Zdravstvene fakultete, bo v komisiji za magistrski študij, Tarik Kenjar, povezan poslanec Fakultete za elektrotehniko, bo v komisiji za obštudijske dejavnosti, Marko Štepec Soss, moder poslanec Fakultete za arhitekturo, pa bo v komisiji za vprašanja študentov.

OFF je pripravil Matej, univerzitetni blok novic pa Karin.