Zmagovalec izraelskih volitev in nekdanji premier Benjamin Netanjahu je dosegel dogovor o sestavi vladne koalicije. V novi koaliciji bo združenih šest skrajno desnih in ortodoksnih strank, ki si bodo prizadevale za spremembe v pravosodnem sistemu, zmanjšanje palestinske avtonomije na Zahodnem bregu in okrepitev izraelsko-judovske identitete. Še zmeraj se morajo dogovoriti o razdelitvi ministrstev. 

Dina Boluarte, začasna predsednica Peruja, je delno preuredila vladni kabinet. Za novega premierja je imenovala Alberta Otarolo, ki je bil v vladi do sedaj minister za obrambo. Levičarski zakonodajalci so njeno odločitev obsodili in Otarolo označili za odgovornega za 26 smrti, povezanih s protesti v podporo odstavljenemu predsedniku Pedru Castillu. Vlada je prejšnji teden zaradi protestov po celotni državi razglasila izredne razmere. Predsednica je imenovala tudi nova ministra za notranje zadeve in obrambo. 

Fidžijska vojska bo v luči visečega parlamenta in domnevnih groženj manjšinskim skupinam policiji pomagala pri ohranjanju miru v državi. Po decembrskih parlamentarnih volitvah, na katerih sta največji stranki dosegli izenačen rezultat, se je dosedanja opozicija združila še s Socialdemokratsko stranko in s tem pridobila dovolj sedežev za sestavo nove koalicije. Za novega premierja predlagajo Sitivenija Rabuko, predsednika stranke Ljudsko zavezništvo, ki lahko položaj zavzame le, če je izvoljen v parlamentu. Fidžijski predsednik seje parlamenta iz neznanega razloga še ni sklical. Premier Frank Bainimarama izida volitev ne priznava. Stranke potencialne koalicije so Bainimaramo obtožile, da oblast poskuša obdržati s širjenjem strahu pred etničnimi napetostmi. Priseg nove vlade bi pomenil konec skoraj 16-letne vladavine Bainimarame, ki je na oblast prišel z državnim udarom. Po Bainimaramovih besedah naj bi rasistični podporniki dosedanje opozicije izvajali nasilje nad indo-fidžijsko manjšino, zaradi česar je po pogovoru z obrambnim ministrom sprejel odločitev o vojaški pomoči policiji pri ohranjanju reda in miru. Stranke nove koalicije obtožbe o napadih in polarizaciji državljanov zanikajo, zahtevajo dokaze o nasilju nad manjšinami in poudarjajo, da si prizadevajo za mirno spremembo oblasti. 

Svetovna trgovinska organizacija, krajše WTO, je presodila, da Združene države Amerike pri uvozu iz Hongkonga kršijo mednarodna trgovinska pravila. To počno z označevanjem uvoženih hongkonških izdelkov kot kitajskih. Leta 2020 je Donald Trump sprejel odločitev o označevanju blaga, ki ga Hongkong izvozi v ZDA, z napisom »Made in China«, in ne »Made in Hong Kong«. Posebno administrativno območje Ljudske republike Kitajske je sicer neodvisni in polnopravni član Svetovne trgovinske organizacije. Tričlanski odbor WTO-ja je zato razsodil, da so ZDA z napačnim označevanjem uvoženega blaga hongkonška podjetja postavljale v slabši položaj in s tem kršile svoje članske obveznosti. Trgovinsko predstavništvo ZDA očitke WTO-ja zavrača in vztraja pri svojem načinu označevanja hongkonškega blaga kot kitajskega. 

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Združenih državah Amerike mudil na prvem obisku v tujini od začetka februarske ruske invazije v Ukrajini. Ameriški predsednik Joe Biden je Ukrajini napovedal skoraj dve milijardi evrov vredno vojaško pomoč, ki da je namenjena obrambi, med drugim pa vključuje protizračne raketne sisteme Patriot. Biden je obljubil tudi, da bodo ZDA v Ukrajino poslale še za skoraj 400 milijonov evrov humanitarne pomoči. 

Poslanci parlamenta Republike Srbske so z 51 glasovi potrdili novo vlado. Premier ostaja Radovan Višković iz Stranke neodvisnih socialdemokratov, koalicijo pa sestavljajo še Socialistična stranka Republike Srpske, Narodna stranka Srbije, Demos, Zedinjena Srbska in BH Zeleni. Vladna koalicija je domala enaka tisti pred volitvami v začetku oktobra, dominantno stranko v njej pa vodi predsednik Republike Srbske Milorad Dodik. Da bo vlada sploh lahko delovala, pa je Republika Srbska za financiranje lastnega proračuna z madžarsko izvozno banko EXIM [éksim] podpisala posojilo v višini 110 milijonov evrov. Republika Srbska ga bo odplačevala 10 let, obrestna mera pa je fiksna in znaša 5 odstotkov.

Vlada je odpravila uredbo o opravljanju javne službe Slovenske tiskovne agencije, ki jo je sprejela prejšnja vlada Janeza Janše. V skladu z njo je bila javna služba, ki jo izvaja STA, plačana na kos, torej po številu objavljenih novic in fotografij. Govori ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Izjava

Državni svetniki so na predlog skupine lokalnih interesov z 28 glasovi za in dvema proti izglasovali odložilni veto na novelo zakona o finančni upravi. Najbolj problematičen se jim je zdel del novele, ki pooblaščeni osebi Finančne uprave za nadzor nad blagom dovoljuje uporabo sledilnih naprav brez zunanjega nadzora. Državni zbor bo tako o noveli ponovno odločal. Tokrat bo za njeno sprejetje morala glasovati absolutna večina, torej vsaj 46 poslancev. Pred tednom dni so novelo podprli le v Gibanju Svoboda, takrat je zanjo glasovalo 38 poslancev. Koalicijski Socialni demokrati so napovedali, da se bodo pri ponovnem glasovanju vzdržali. Če novele ne bodo podprli tudi v Levici, bo to prvi padec vladnega zakona v tem mandatu.

Ob petih bo na slavnostni seji v državnem zboru zaprisegla prva predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. Nasledila bo Boruta Pahorja, ki je to funkcijo opravljal dva mandata, torej 10 let.

Nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne je dal soglasje k imenovanju novega vodstva Premogovnika Velenje. S prvim januarjem bo uprava dvočlanska, in sicer jo bosta sestavljala novoimenovani Marko Mavec in dosedanji generalni direktor Janez Rošer. Mavec je funkcijo generalnega direktorja sicer opravljal že med oktobrom 2019 in majem 2020, ko so ga nadzorniki predčasno odpoklicali in na njegovo mesto imenovali Rošerja.

OFF je pripravila vajenka Lara, mentoriral je Fabjan.

Foto: Wikimedia Commons