Izraelsko-Iranski OFF
Izraelska genocidna vojska je v zgodnjih jutranjih urah izvedla več napadov na iranske jedrske in vojaške objekte. Med napadenimi območji so bile tudi nekatere soseske iranske prestolnice Teheran. V napadih je Izrael ubil več jedrskih znanstvenikov in vojaškega osebja. Po poročanju iranske tiskovne agencije IRNA je Izrael v napadu ubil tudi vrhovnega poveljnika gardistov islamske revolucije, generalmajorja Hoseina Salamija. Zgolj nekaj ur kasneje je vodja islamske revolucije ajatola Ali Hamenej za Salamijevega naslednika imenoval generalmajorja Mohameda Pakpourja. Izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu je v vnaprej posnetem nagovoru kot razlog za napad navedel večni izgovor, da je Iran tik pred dokončanjem jedrskega orožja, s katerim bi uničil tvorbo Izrael. Inshallah.
Kot odgovor na izraelski napad je Iran nekaj ur kasneje proti Izraelu izstrelil nekaj več kot sto dronov. Večino dronov je izraelska zračna obramba prestregla, pri čemer je Izraelu pomagal kolaborantski režim v Jordaniji. Jordanska vlada se je pri tem sklicevala na izgovor, da obstaja nevarnost, da bi kateri od dronov lahko zadel ali padel na območja v Jordaniji. Izrael je drone prestregel tudi v zračnih prostorih Sirije in Saudove Arabije. Gre za prvi večji iranski napad z droni na Izrael po lanskem oktobru, ko je po izraelskem atentatu na generalnega sekretarja protisionističnega gibanja Hezbolah Hasana Nasralo z droni zadel več tarč po celotnem območju tvorbe.
Takoj po izraelskem napadu na Iran je sionistična vojska začela s povečevanjem števila vojakov na svojih mejah in okupiranih območjih ter razglasila izredne razmere. Zaprt je zračni prostor nad Izraelom in okupiranimi ozemlji, prav tako so zaprte šole in vse nenujne dejavnosti. Po Netanjahujevih besedah se Izrael pripravlja na daljšo bitko, ki bo trajala vsaj dva tedna. Na okupiranem Zahodnem bregu je izraelska vojska prepovedala vstop in izhod za Palestince iz vseh palestinskih mest ter z Zahodnega brega nasploh. Po poročanju palestinske tiskovne agencije Vafa je izraelska vojska zaprla več deset vojaških kontrolnih točk ter z zemeljskimi nasipi blokirala več cest, ki povezujejo palestinska mesta in vasi. Že včeraj dopoldne pa so sile v begunsko taborišče Dženin napotile večje število buldožerjev ter tam ubile eno osebo. Prav tako je izraelska vojska nagnala vse vernike iz mošeje Al Aksa v okupiranem vzhodnem Jeruzalemu, ki so tam molili jutranjo molitev, in zapečatila vrata v mošejo.
Medtem je sionistična tvorba Izrael nadaljevala z napadi tudi na bližnjih območjih. Izraelska vojska je iz okupiranega Golanskega višavja izvedla racijo v mestu Bejt Džin na jugozahodu Sirije. V napadu, ki ga je izraelska vojska upravičevala kot operacijo, v kateri bi aretirala več članov Hamasa, je po besedah sirskega notranjega ministrstva ugrabila sedem ljudi ter ubila eno osebo.
Izrael je poleg vseh aktivnosti v sosednjih državah imel čas in sredstva tudi za stopnjevanje genocida v Gazi, kjer je včeraj napadel ključno komunikacijsko infrastrukturo in povzročil izpad internetnih in stacionarnih storitev v enklavi. To je povzročilo hude težave pri komunikaciji med ekipami Palestinskega rdečega polmeseca ter ostalimi humanitarnimi ekipami, ki delujejo v Gazi. V zadnjem dnevu je izraelska genocidna vojska v Gazi ubila 26 oseb.
V času pred vsemi opisanimi grozodejstvi Izraela na Bližnjem vzhodu je generalna skupščina Združenih narodov glasovala o sprejetju resolucije o takojšnji prekinitvi ognja v Gazi, izpustitvi ujetnikov, ki jih je zajel Hamas, ter o nujni takojšnji pomoči dvema milijonoma Palestincev v Gazi. Resolucijo, ki jo je spisala Španija in ni pravno zavezujoča, je podprlo 149 držav članic, 12 jih je bilo proti, med njimi večne podpornice genocidne tvorbe Izrael, Združene države Amerike, od evropskih držav pa je nasprotovala zgolj Madžarska.
Ameriško zvezno sodišče je sklenilo, da je bila namestitev nacionalne garde v Los Angelesu nezakonita in neustavna, kar je blokiralo ukrep predsednika Donalda Trumpa. Trump je pretekli teden za zatrtje protestov proti masovnim racijam službe za imigracijo in carino v Los Angeles napotil štiri tisoč pripadnikov nacionalne garde in sedemsto marincev. Sodišče je odločilo, da mora Trump nadzor nad nacionalno gardo vrniti guvernerju Kalifornije Gavinu Newsomu, ki je sicer namestitvi nacionalne garde in marincem nasprotoval. Vladni odvetniki so se na odločitev sodišča že pritožili. Več o protestih v Los Angelesu pa v Kultivatorju ob 17h.
Poslanci državnega zbora so na včerajšnji izredni seji z 38 glasovi za in šestimi proti potrdili resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040. Glavna točka resolucije predvideva, da se izdatki za vojsko še letos dvignejo na dva odstotka bruto domačega proizvoda, do leta 2030 pa bi se dvignili na tri odstotke. Trideset od 38 glasov podpore je prišlo iz Gibanja Svoboda, ostalih osem glasov pa so jim podarili poslanci iz vrst Nove Slovenije, tako imenovanih Socialnih demokratov ter nepovezanih poslancev, zbranih okoli Anžeta Logarja, glas podpore pa je dal tudi poslanec madžarske manjšine, Ferenc Horváth. Poslanci Slovenske demokratske stranke na glasovanju niso bili prisotni. Tako je izgovore za nizko število glasov podpore v včerajšnjih Odmevih iskal minister za obrambo Borut Sajovic.
Proti resoluciji so glasovali vsi prisotni poslanci Levice, Lena Grgurevič iz Gibanja Svoboda ter nepovezana Mojca Šetinc Pašek in Miha Kordiš. Slednji s še neustanovljeno stranko Mi, socialisti! od sredine maja zbira podpise za posvetovalni referendum o resoluciji. Podpise bo predvidoma vložil pred vrhom zveze Nato v Haagu 24. junija.
Le dan po sprejetju resolucije o obrambi pa je Ministrstvo za obrambo dokončno potrdilo naročilo in plačalo prvih dvanajst samovoznih havbic Caesar 6x6 MK2. Za havbice je država plačala 110 milijonov evrov, kar je deset milijonov več, kot je po proračunu letno predvideno za izgradnjo javnih neprofitnih stanovanj. Nakup poteka v okviru skupne evropske nabave, v kateri sodeluje šest držav, za izvedbo nabave v imenu vseh držav pa je pooblaščena Francija.
Poslanci v državnem zboru so na včerajšnji izredni seji potrdili tudi novelo zakona o dolgotrajni oskrbi. Novelo so podprle vse tri koalicijske stranke, medtem ko so se v opoziciji glasovanja vzdržali. Novela uvaja kapico za višino stroškov nastanitve in prehrane za uporabnike domov za starejše, kar pomeni, da ti stroški ne bodo smeli presegati zneska minimalne zajamčene pokojnine za 40 let delovne dobe.
Komisija za preprečevanje korupcije je ugotovila, da je župan občine Videm Brane Kolednik pri odločanju o delovnem mestu svoje sestre kršil nasprotje interesov. Kolednik je namreč pri odločanju sestri omogočil uvrstitev v višji plačni razred, za kar je prejel globo 400 evrov.
Dodaj komentar
Komentiraj