Poljski zdravstveni minister Adam Niedzielski je naznanil, da Poljska enostransko odstopa od nabave novih odmerkov cepiva proizvajalcev Pfizer in BioNTech. Evropsko komisijo, ki je v imenu držav članic sklepala dogovore o nabavi cepiv, in proizvajalca je Poljska obvestila, da sproža pogodbeno klavzulo o višji sili. Zato Poljska ne bo niti plačevala niti poskrbela za prevzetje novih odmerkov. Minister sicer ni pojasnil, kaj točno predstavlja višjo silo, zaradi katere se Poljska ne bi bila več zmožna držati pogodbenih obveznosti. Kot razlog odstopa od pogodbe je Niedzielski navedel prevelike zaloge cepiva in finančno breme, ki ga povzroča prihod beguncev iz Ukrajine. S Pfizerjem in BioNTechom se je poljska vlada skušala dogovoriti za prerazporeditev dobave na obdobje 10 let, a proizvajalca na to nista pristala. Po besedah ministra bo Poljska pogovore z ostalimi proizvajalci cepiv začela kmalu.

Magistratsko sodišče v Westminstru v Londonu je izdalo ukaz o izgonu Juliana Assangea v Združene države Amerike. O izvršitvi ukaza bo sedaj morala odločiti britanska notranja ministrica Priti Patel. Čeprav je Assange tako izčrpal možnosti za pritožbo na odločitev o izgonu na podlagi zdravstvenih razlogov, o čemer je decembra odločilo višje sodišče, ima še zmeraj možnosti za pritožbo na podlagi drugih razlogov. ZDA Assangea v 18 točkah obtožujejo kršitve Zakona o vohunjenju. Skupno mu grozi do 175 let zapora zaradi objave diplomatskih sporočil in drugih tajnih informacij, ki so razkrile podrobnosti ameriških vojaških operacij – tudi vojnih zločinov – od Guantanama do Iraka in Afganistana.

Policija je v šrilanškem mestu Rambukana do nadaljnjega uvedla policijsko uro, da bi preprečila nove proteste proti vladi Gotabaje Radžapakse. V Rambukani je policija pred tem ubila enega od protivladnih protestnikov. Policija je po lastnih besedah začela na protestnike streljati po tem, ko so ti skušali zažgati tovornjak, ki je prevažal dizelsko gorivo. Demonstracije, ki sta jih spodbudili visoka inflacija in energetska kriza v državi, se nadaljujejo v ostalih mestih. Protestniki med drugim zasedajo pred predsedniško palačo v prestolnici Kolombo. Električno omrežje na Šrilanki deluje le nekaj ur dnevno, centralna banka pa je, da bi omejila inflacijo, nedavno za sedem odstotnih točk dvignila osrednje obrestne mere na šrilanško rupijo, ki znašajo 14 in pol odstotka. Prav tako je banka nehala odplačevati zunanje dolgove države, saj dolarske rezerve v vrednosti manj kot dveh milijard dolarjev porablja za uvoz surovin. Šrilanško finančno ministrstvo je Mednarodni denarni sklad zaprosilo za hitro posojilo, da bi financiralo zunanji dolg. Pogajanja o posojilu, ki bi državi omogočilo financiranje zunanje trgovine, so se začela danes v Washingtonu. Vodja misije sklada na Šrilanki Masahiro Nozaki je dejal, da je javni dolg Šrilanke nevzdržen, preden država dobi posojila, pa ga bo morala prestrukturirati.

Več kot petsto rohinških beguncev je izvedlo pobeg iz centra za pridržanje na severu Malezije. V centru v regiji Penang je naprej izbruhnil upor, nato pa je večina pridržanih uspela priti do avtoceste. Na njej so jih pričakale cestne blokade, šest migrantov, od tega dve ženski in dva otroka, pa je umrlo. Zadela naj bi jih vozila. Večino pobeglih je policija že aretirala. V Maleziji živi okrog 180.000 beguncev, večinoma Rohinginj, ki so čez morje zbežale iz Mjanmarja. Mednarodno kazensko sodišče preiskuje zločine mjanmarskih oblasti nad rohinškim prebivalstvom. V Maleziji begunci živijo brez pravic, saj država ni podpisnica konvencij Združenih narodov o zaščiti beguncev.

Kmetijski minister Jože Podgoršek je odstopil. V tednu pred volitvami, na katerih kandidira na listi Nove Slovenije, je po besedah predsednika stranke Mateja Tonina »Podgoršek sprejel odgovornost za svojo napako« ter pokazal »politično kulturo, ki jo NSi želi gojiti«. Po podatkih portala Necenzurirano Podgoršek januarja letos ni poravnal računa v hotelu Bohinj, kjer je nočil s soprogo. Včeraj je portal objavil še račun, ki naj bi ga hotel Bohinj v lasti kriptomilijonarja Damiana Merlaka izstavil družbi KŽK, ne pa Podgoršku. Kmetijska družba KŽK je v sodnem sporu glede kmetijskih zemljišč z ministrstvom; to je po mnenju Podgorška tudi dovoljšen dokaz, da gre za zrežiran proces, poskus izsiljevanja pa je prijavil policiji. Podgoršek je sicer račun plačal šele po tem, ko so informacije o neplačilu prišle v medije. Kot je pojasnil ob odstopu, je bilo izdanih več računov, odstopa pa izključno zaradi prepozno plačanega računa in tako sprejema odgovornost za to dejanje.

Za odstop pa se ni odločil mariborski župan Saša Arsenovič, ki je uporabil fizično silo proti 13-letniku ob teniškem igrišču Branik v Mariboru. Po trditvah domnevnega očeta 13-letnika, ki jih je naslovil na časnik Večer in televizijo Nova24, je Arsenovič dečka med drugim davil. Arsenovič se je vpletenim otrokom in staršem opravičil, v isti sapi pa zatrdil, da otroka ni ne davil ne udaril, ampak ga je prijel za roko.

Skupina državljanov z Vilijem Kovačičem na čelu je vložila ustavno pritožbo na izvedbo in izid nedeljskih državnozborskih volitev. Kakor trdijo, je Zakon o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor neustaven. Že leta 2019 je ustavno sodišče zakon prepoznalo kot neustaven zaradi prevelikih razlik med velikostjo volilnih okrajev. Kljub temu da je državni zbor zakon lani spremenil in prilagodil meje 15 volilnih okrajev, ta novela po mnenju pritožnikov ni odpravila ugotovljene neustavnosti. Zato pritožniki predlagajo začasno zadržanje izvedbe volitev. Poleg tega pritožniki trdijo, da je neenakopravna in neustavna tudi kampanja pred volitvami. Da bi nam pojasnil, ali zadržanje izvedbe volitev zahteva zaradi zakona o volitvah poslancev ali zaradi predvolilne kampanje, smo poklicali Vilija Kovačiča.

Izjava

Po podatkih okrajnih volilnih komisij je v prvem dnevu predčasnega glasovanja volilo prek 35 tisoč volivcev, kar je več od dveh odstotkov vseh volilnih upravičencev. To je trikrat več kot v prvem dnevu prejšnjih parlamentarnih volitev, ko je leta 2018 na prvi dan glasovalo manj kot 0,7 odstotka upravičencev. Predčasno glasovanje poteka do četrtka, v Ljubljani lahko glasujete na Gospodarskem razstavišču.