Grško sodišče je ustanovitelja skrajno desne politične grupacije Zlata zora Nikosa Mihaloliakosa in šest njegovih kolegov po dolgoletnih sodnih postopkih obsodilo vodenja kriminalne združbe. Še nekaj posameznikov je bilo obsojenih zaradi članstva v kriminalni združbi. Hkrati so sodniki Jorgosa Rupakiasa, člana Zlate zore, spoznali za krivega umora antifašističnega raperja Pavlosa Fisosa, ki ga je Rupakias leta 2013 pred nekim lokalom zabodel do smrti. Delovanje Zlate zore obsojajo tako koalicijske kot opozicijske stranke, Zlata zora pa letos prvič po sedmih letih ni uspela prestopiti praga parlamenta.  

Poslanci v zgornjem domu etiopskega parlamenta so glasovali za prekinitev odnosov s predstavniki izvršilne in zakonodajne oblasti v severni pokrajini Tigraj. Odločitev parlamenta je odziv na zaostritev odnosov tigrajske pokrajinske vlade z etiopsko federalno vlado. Predstavniki regionalne vlade in parlamenta, v katerem imajo veliko večino poslanci tigrajske Ljudske osvobodilne stranke, se namreč ne strinjajo s prestavitvijo splošnih volitev na drugo leto zaradi pandemije novega koronavirusa. Z njihove strani na etiopskega premierja Abija Ahmeda zato letijo obtožbe, da je njegova oblast nelegalna. Ta jim žogico vrača z grožnjami o prekinitvi financiranja in možnem vojaškem posredovanju. Volitve so v Tigraju kljub odložitvi organizirali v septembru.

Včeraj sta odstopila kirgizistanski predsednik vlade Kubatbek Koronov in predsednik parlamenta Dastan Žumabekov. S položajev sta se umaknila zaradi protestov, ki potekajo od ponedeljka zvečer. Protestniki in opozicija namreč menijo, da so rezultati nedeljskih parlamentarnih volitev nepravilni. Poslanci so na izredni seji, ki je potekala v bližnjem hotelu, že izvolili novega premierja: funkcijo je prevzel nekdanji poslanec Sadir Žaparov iz stranke Mekenčil, ki je bila poraženka volitev. Pred zasedbo stolčka so ga protestniki osvobodili iz zapora: na hladnem je sedel, ker je leta 2013 vzel za talca vladnega uradnika. Do formacije nove vlade bo tekoče posle vodila prejšnja vladna konstelacija. Nedeljske parlamentarne volitve so sicer sporne tudi po mnenju predstavnikov Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi – 120 poslanskih mest bi si razdelile štiri stranke, od tega tri provladne.

Italijanska vlada, ki jo vodi Giuseppe Conte, je sprostila nekatere protimigrantske ukrepe še iz časa, ko je notranje ministrstvo vodil zloglasni, a v Italiji popularni politik stranke Liga Matteo Salvini. Znižali so globe za humanitarne organizacije, katerih ladje naj bi nelegalno plule po italijanskem morju. Organizacije, ki reševanje beguncev na morju koordinirajo z italijanskimi oblastmi, ne bodo več oglobljene. Begunci bodo v primeru, da jim v državi izvora grozita nečloveška obravnava in mučenje ali pa jim je kratena pravica do družinskega življenja in zasebnosti, lahko ostali v Italiji. V skladu s Salvinijevimi ukrepi so namreč v državi lahko ostali le tisti, ki bi jim v izvorni državi grozilo mučenje. Kolegij ministrov je imel sicer težko delo, saj so imeli predstavniki koalicijskega Gibanja petih zvezd številne zadržke – Gibanje je bilo namreč tudi v prejšnji vladi, ki je strogo zakonodajo uvedla. Več o tej tematiki v OFFsajdu ob 17-ih.

Evropska komisija je predstavila gospodarski in naložbeni plan za Zahodni Balkan. EU bo regiji namenila okrog 9 milijard evrov v okviru mehanizma predpristopne pomoči, in sicer v okviru prihodnjega večletnega proračuna, ki pa še ni sprejet. Poleg tega ponuja evropska komisija državam garancije, ki naj bi spodbudile do 20 milijard evrov javnih in zasebnih investicij. Naložbe bodo usmerjene v izboljšave prometne infrastrukture, spodbujanje zelene energije, zagotavljanje širokopasovnih povezav ter preprečevanje bega možganov iz regije. Če morebitna sredstva seštejemo s pomočjo prej omenjenega mehanizma, predstavlja vsota približno tretjino bruto družbenega proizvoda regije – ta šteje okrog 100 milijard evrov. Hkrati je komisija objavila še poročila o napredku Zahodnega Balkana in Turčije pri vključevanju v EU. Makedonija in Albanija bi lahko k pogajanjem pristopili še letos, Turčija pa je zaradi oddaljevanja od demokratičnih standardov še nekaj korakov dlje od vstopa v Unijo. Kosovo in Bosna bosta morala do začetka pogajanj izvesti še nekaj reform.

Iz nekaterih evropskih držav že poročajo o primanjkovanju zdravila remdesivir. Poleg steroida deksametazon je to zdravilo edino farmakološko orožje, ki ga človeštvo ta trenutek premore v boju proti virusu SARS-CoV2. Čeravno zdravilo ne zmanjšuje smrtnosti, so klinična testiranja pokazala, da bolniki z resno obliko bolezni covid-19, ki jemljejo remdesivir, okrevajo hitreje, kar omogoči hitrejšo sprostitev postelj na intenzivnih oddelkih in tako lažje obvladovanje epidemije.

Vest o kopnenju evropskih zalog v času, ko se Evropa sooča z velikim porastom okužb, tako zbuja skrb številnih zdravstvenih ministrov in zdravstvenih delavcev. O pomanjkanju zdravila tako že poročajo z Nizozemske in Poljske. Primanjkovanje zdravila pa vpliva tudi že na smernice zdravljenja obolelih. V Veliki Britaniji je tako denimo vodstvo zdravstvenega sistema NHS od zdravnikov zahtevalo, da zdravljenje z remdesivirjem začasno omejijo zgolj na tiste bolnike, pri katerih bo učinek zdravila največji.

Vzrok za nastalo krizo glede dostopnosti remdesivirja gre seveda iskati v ponovni globalni rasti okužb in hospitalizacij, pa tudi v junijskem dogovoru Trumpove administracije s podjetjem Gilead, ki s patentom proizvaja zdravilo remdesivir. ZDA so namreč takrat zakupile praktično celotno trimesečno proizvodnjo zdravila, medtem ko si je evropska komisija v dogovoru s podjetjem uspela izboriti zgolj manjši delež proizvodnje, ki zadošča za 30 000 zdravljenj. Dodatno oviro pri dobavi remdesivirja predstavljata tudi njegova visoka cena – za terapijo enega bolnika je treba odšteti 2000 evrov – in patent, ki onemogoča konkurenčno proizvodnjo generikov.

Novice iz Slovenije

Dosedanji vršilec dolžnosti direktorja slovenskega FBI – to je Nacionalni preiskovalni urad, krajše NPU – Uroš Lepoša je vršilcu dolžnosti direktorja slovenske policije Andreju Juriču posredoval predlog za svojo razrešitev. Uradno iz osebnih razlogov, neuradno pa je slišati, da je Lepoša obupal zaradi vpletanja politike v njegovo delo. Na stolčku je sedel od konca julija, pred imenovanjem pa je bil nazadnje zaposlen v Službi generalnega direktorja policije. Vse od vzpostavitve trenutne vlade je na NPU zelo prepišno: če bo Jurič odstop sprejel, bo funkcijo prevzel že četrti direktor letos.

Projektna družba 2TDK, zadolžena za gradnjo drugega tira Divača–Koper, ima novega generalnega direktorja. Mandat generalca je predčasno zapustil Dušan Zorko, skupaj z njim pa se je poslovil še član uprave Marko Brezigar. Za novega generalnega direktorja družbe je bil imenovan Pavle Hevka, sicer iz vrst SMC, v upravo pa je bil imenovan Iztok Černoša. Pavle Hevka nekaj mesecev zaseda funkcijo predsednika Darsovega nadzornega sveta, hkrati je tudi nadzornik v Kobilarni Lipica, najbolj znan pa je verjetno kot predsednik Turistične zveze Slovenije. Pred imenovanjem je bil zaposlen na Družbi za razvoj infrastrukture.

Medtem ko se vlada mudi na delovnem obisku Koroške, je v akcijo stopila opozicija. Predsednik LMŠ-ja Marjan Šarec, predsednica SAB-a Alenka Bratušek, voditeljica Socialnih demokratov Tanja Fajon in koordinator Levice Luka Mesec prav zdaj predstavljajo alternativo vladi Janeza Janše: za mandatarja se je ponudil ekonomist, sicer kratki čas minister za razvoj v prvi Janševi vladi Jože P. Damijan. V tako imenovani koaliciji ustavnega loka bi poleg prej omenjenih strank lahko sodelovali še potapljajoči se stranki DeSUS in SMC, pa tudi NSi. Programske prioritete sicer ne najbolj verjetne koalicije bi bile sestavljene iz šestih stebrov za razvojni preboj, prijazno prihodnost, večjo pravičnost in varnost, ki so omenjeni in opisani v Iniciativi za koalicijo ustavnega loka. Pod iniciativo so poleg Damijana podpisani še nekateri do Janše kritični intelektualci, denimo Spomenka Hribar in Slavoj Žižek. Za padec vlade opozicija potrebuje še 7 poslanskih glasov iz trenutne koalicije.