Prazne obljube
A veš tisto, ko prideš k prijatelju na obisk, pa se v tvoji prisotnosti cela družina gostiteljica skrega, ti pa ne veš točno, kako reagirati? No, tako nekako je izgledal včerajšnji vrh Zahodnega Balkana v Londonu. Mesto in država gostiteljica so se tako zadnjih nekaj dni pogovarjali bolj o lastnih težavah v zvezi z brexitom, kot pa se posvetili gostom. David Davis ni več minister, Boris Johnson pa je prav tako zapustil konzervativno vlado Therese May. Še pred nepričakovanimi zapleti je vrh v Londonu takole komentiral srbski zunanji minister Ivica Dačić.
Gre za zadnjega v nizu sestankov tako imenovanega Berlinskega procesa, ki se je začel v nemški prestolnici leta 2014 z namenom širitve Evropske unije na Balkan. Vrha so se tako udeležili premierji vseh držav s področja nekdanje Jugoslavije, prav tako pa premierji Albanije, Grčije, Poljske, kanclerja Nemčije in Avstrije ter vidni predstavniki Evropske unije.
Vrh je bil nepresenetljivo poln govoričenja o pomembnosti integracije Zahodnega Balkana v EU, gospodarskem povezovanju, digitalizaciji in tako dalje.
Zaključek tokratne predstave pa je bil že vnaprej obsojen na neuspeh. Napovedana točka - podpis Deklaracije o ustanavljanju REKOM-a - je bila tri dni pred vrhom zbrisana. Premierji Srbije, Črne gore, Makedonije in Kosova niso držali obljube in podpisali dokumenta za ustanovitev REKOM-a ali Regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih zločinih in drugih hudih kršitvah človekovih pravic na ozemlju nekdanje SFRJ od 1. januarja 1991 do 31. decembra 2001.
Koalicija za ustanovitev tovrstne komisije je bila ustanovljena že pred desetletjem, kljub temu pa še vedno ostaja le ideja. Nataša Kandić, koordinatorka projekta REKOM in Koalicije za REKOM.
Kandić verjame, da še vedno obstaja interes s strani četverice držav, da se ustanovi REKOM, in upa, da bo deklaracija podpisana še pred naslednjim vrhom Zahodnega Balkana. Nenazadnje so se Srbija, Črna gora, Makedonija in Kosovo zavezale tudi, da bodo poskušale v proces vključiti tudi Slovenijo, Hrvaško ter Bosno in Hercegovino.
Koalicija za REKOM je v začetku desetletja uspešno zbirala podpise na celotnem področju nekdanje Jugoslavije. Kot je za Radio Študent povedal dolgoletni član upravnega odbora Za REKOM Igor Mekina leta 2014, pa je končna verzija statuta izpadla dosti bolj šibka, kot je bilo prvotno predvideno.
Dodatni udarec je ideja REKOM-a dobila leto kasneje, ko je menjava politične klime na Hrvaškem pripeljala do tega, da je ta odstopila od procesa. Na mestu predsednika republike je Iva Josipovića nadomestila Kolinda Grabar-Kitarović iz vrst HDZ-ja.
Nova politika na Hrvaškem je pomenila tudi, da se je najnovejša članica EU namerno izključevala iz procesov v povezavi z Zahodnim Balkanom.
Nova usmeritev Hrvaške je imela, kot rečeno, vpliv na hrvaškega predstavnika v tričlanskem predsedstvu Bosne in Hercegovine, podporo pa je umaknila tudi Republika Srbska.
Kot pravi Nataša Kandić, pa je Slovenija izrazila le načelno podporo procesu REKOM, medtem ko je aktivno članstvo znotraj REKOM-a ni zanimalo, saj naj bi bila dejstva okoli 10-dnevnega konflikta povsem jasna.
Delo Koalicije za REKOM se tako večkrat zdi bolj ali manj Sizifovo delo. Ko se vzpostavi procesu pomiritve naklonjena vlada v eni državi, izgubi oblast v drugi. In tako vedno znova. Optimizem pri koaliciji pa vzbuja nedavno večje angažiranosti evropskih institucij v proces ustanovitve REKOM-a.
Za zaključek današnjega OFFsajda Nataša Kandić poudari nujnost ustanovitve REKOM-a. Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo, ki je prenehalo z delovanjem lansko leto, je svoje delo opravilo na pravosodnem področju, REKOM pa upa uspeti, kjer je sodišču spodletelo - pri spravi.
Dodaj komentar
Komentiraj