Predstavniški dom ameriškega kongresa je potrdil že drugo ustavno obtožbo zoper predsednika Donalda Trumpa. Za je glasovalo 232 kongresnikov, proti 197, pet pa jih ni glasovalo. Odločitev kongresa se bo vpisala v zgodovinske učbenike, saj se še noben ameriški predsednik ni soočil z dvema ustavnima obtožbama, Trumpa pa sta dve doleteli v vsega enem mandatu. V prvi polovici leta 2019 so mu demokrati očitali spodbujanje ukrajinskih oblasti k uvedbi preiskave zoper takrat še predsedniškega kandidata, danes pa izvoljenega predsednika Joeja Bidna, v tokratni pa pozivanje k vstaji. Ustavna obtožba po potrditvi v kongresu sedaj roma v senat, kjer bo potekalo sojenje, ki pa se ne bo začelo pred iztekom Trumpovega mandata 20. januarja, to je v sredo naslednji teden. Vodja senatne večine Mitch McConnell je namreč sporočil, da senat do takrat ne namerava zasedati.

Postopek impičmenta se bo tako najverjetneje nadaljeval po menjavi oblasti, ko bo senatna večina po zmagi v Georgiji že na strani demokratov, vendar bodo za njen uspeh potrebovali tudi glasove vsaj 17 republikancev, saj je za uspeh ustavne obtožbe potrebna dvotretjinska večina. Demokrati, verjetno pa tudi nekateri republikanci, si prizadevajo, da bi Trumpu izglasovali dosmrtno prepoved opravljanja javne funkcije, s čimer bi mu preprečili morebitno kandidaturo na predsedniških volitvah leta 2024.

V Srednjeafriški republiki je vojska zaustavila napad oboroženih uporniških sil Koalicje domoljubov za spremembe na glavno mesto Bangui. Sestavlja jo šest uporniških skupin, ki imajo pod nadzorom že več kot dve tretjini ozemlja. Mirovniki misije Organizacije združenih narodov, ki so decembra ščitili volišča, so včeraj v sodelovanju z vojsko ustavili večurno bojevanje devet kilometrov stran od središča mesta. Nemiri se dogajajo že od decembrskih volitev, na katerih je bil s 54 odstotki glasov ponovno izvoljen predsednik Faustin-Archange Touadéra. Njegov predhodnik François Bozizé naj bi po trditvah vlade podpihoval upornike k preprečevanju dostopa do volišč, zavzeli pa so tudi nekatera mesta blizu prestolnice. V državi že od leta 2013 potekajo oboroženih vojaški spopadi, ki jih je sprožil upor proti Bozizeju. Temu je najvišji sodni organ v državi pred lanskimi predsedniškimi volitvami prepovedal kandidirati.

Vodja manjše sredinske stranke Italia Viva, bivši premier Matteo Renzi, je prekinil sodelovanje z vladno koalicijo, ki jo vodi Giuseppe Conte. Do odločitve je pripeljalo večtedensko zavračanje načrtov o porabi finančnega sklada za okrevanje, težkega 200 milijard evrov, ki ga je državi namenila EU. Ob tem so s položaja odstopili tudi kmetijska ministrica Teresa Bellanova, ministrica za družine Elena Bonetti in minister za zunanje zadeve Ivan Scalfarotto. Več o še eni v vrsti italijanskih političnih kriz v Offsajdu ob 17.

Po besedah predsednika Šrilanke, Gotabaja Radžapaksa, bo Šrilanka vnovič začela z gradnjo pristaniškega terminala v Colombu. Projekt, financiran s strani Indije in Japonske, je bil ustavljen zaradi odpora sindikalistov. Načrtovana pozicija terminala je v neposredni bližini pomola, vrednega 400 milijonov evrov, ki ga je po tem, ko Šrilanka ni bila zmožna odplačevati dolga za njegovo gradnjo, prevzela Kitajska. Pristanišče, ki v večini služi pretoku indijskega blaga, zaznamuje dolgotrajen boj med Indijo ter Kitajsko. 

Kuvajtski premier Sabah Al Khalid Al Sabah je premierju, šejku Navafu Al Ahmedu Al Sabahu predložil odstopne izjave svojih ministrov, in ne svoje odstopne izjave, kot smo poročali v včerajšnjem OFF-u. Te je premierju v luči zaostrenih odnosov med vlado in parlamentom predal njegov namestnik šejk Hamad Jaber Al Ali Al Sabh. 38 poslancev 65-članskega zbora je nedavno namreč podprlo zahtevo po tem, da se premier zaradi očitkov o oblikovanju vlade mimo spoštovanja ustavnih določil in spričo nepripravljenosti, da bi predstavil načrt dela vladnega kabineta zagovarja v parlamentu. Kuvajt ima med zalivskimi državami sicer najdlje delujoč izvoljen parlament, ki ima relativno široke pristojnosti, med drugim lahko denimo z glasovanjem odpokliče ministre, vendar pa je njegova moč z ustavo še vedno omejena oziroma podrejena emirju. Spori med parlamentom in vlado, sestavljeno po principu emirjevih družinskih povezav, so tako pogosti. 

Premier Janez Janša je, kakopak, na družbenem omrežju Twitter napovedal, da bo vlada operativni del policije izvzela iz enotnega plačnega sistema in “pravičneje uredila razmerja”. Čeprav v sindikatih javnega sektorja pravijo, da s konkretnimi predlogi sprememb niso seznanjeni, je po besedah vodje konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimirja Štruklja razmerja med različnimi skupinami zaposlenih možno reševati znotraj obstoječega plačnega sistema. Štrukelj še meni, da je zaradi takega vprašanja razsuvanje enotnega plačnega sistema ne posebej racionalno, niti ne posebej dobro premišljeno.

Po decembrski odločitvi državnega zbora o prekinitvi financiranja Slovenske tiskovne agencije so iz Urada vlade za komuniciranje sporočili, da je izplačilo sredstev v okviru določb sedmega protikoronskega zakona začasno odobreno. Po poročanju evropske komisarke Margrethe Vestager naj bi bila dokončna odločitev Evropske komisije v prid STA, ki je trenutno že 49. dan brez državnih sredstev. Prav tako Ukom STA ni plačal za zadnje tri mesece opravljenega dela ter ni pristopil k sklenitvi pogodbe o financiranju za letošnje leto. SMC, Zorčič ter še celo Tonin vladne odločitve obsojajo ter si prizadevajo za izpolnjevanje vladnih obveznosti do nacionalne tiskovne agencije.     

Zaključujemo z novico o prekadrovanju najbolj znanega obraza boja proti epidemiji novega koronavirusa, ki se je pri plazemskih televizorjih že dodobra zapekel na zaslone. Vlada je dosedanjega uradnega govorca za COVID-19 Jelka Kacina imenovala za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade, od koder bo po novem koordiniral množično cepljenje. Naloge obveščanja javnosti na tiskovnih konferencah bo začasno prevzela Kacinova dozdajšnja namestnica Maja Bratuša. Kaco, srečno! Uživaj, dokler lahko. 

OFF sta pripravili vajenki Marja in Urša, mentoriral je Žiga.