Karavana MigrantOFF

Karavana MigrantOFF

Aktualno-politična novica
30. 10. 2018 - 15.00
 / OFF

Ameriško obrambno ministrstvo je odobrilo prošnjo oddelka za domovinsko varnost, da na mejo z Mehiko pošlje vojsko. V sporočilu za javnost so predstavniki Pentagona napovedali napotitev 5200 vojakov skupaj z varnostno opremo. Razlog za histerijo je približajoča se karavana migrantov, ki je svojo pot začela v Hondurasu, na poti pa so se jim pridružili prebivalci Salvadorja in Gvatemale. Zaradi razmer, ki prebivalcem ne omogočajo preživetja, se je 7000-glava množica odpravila proti ZDA, karavana pa naj bi se zdaj nahajala kakšnih 1500 kilometrov od meje. Namen številnih je po prečkanju meje zaprositi za azil na ameriških tleh, v kabinetu Donalda Trumpa pa razmišljajo, kako bi z izvršnim ukazom migrantom onemogočili prestop meje.

Intervju s Katjo Franko
 / 27. 10. 2018
 Skupino je že v soboto neuspešno poskušala zaustaviti mehiška policija na poti prek zvezne države Chiapas, policija je namreč zablokirala avtocesto, vendar je bila blokada po dveh urah odpravljena. Mehiški predsednik Enrique Peña Nieto je migrantom, ki bi ostali v državah Chiapas in Oaxaca, ponudil začasne službe in dostop do določenih storitev. Na ameriško-mehiški meji sicer že deluje okoli 2000 pripadnikov Narodne garde, civilistov, ki obmejni policiji nudi tako imenovano tehnično pomoč, medtem ko bo 5200 ameriških vojakov prišlo na mejo do konca tedna.

Na mejnem prehodu Tecun Uman med Gvatemalo in Mehiko je v nedeljo prišlo do spopada med policijama obeh držav na eni strani in migranti na drugi. Po prvi karavani se je iz Hondurasa odpravila nova skupina, ki je konec tedna poskušala prečkati reko Suchiate. Proti karavani kakšnih tisoč migrantov se je po preboju gvatemalske blokade postavila še mehiška policija, ki je v spopadu z gumijastim metkom ubila enega državljana Hondurasa, vsaj sto ljudi pa je bilo ranjenih. Policijski represiji navkljub je migrantom uspelo na mostu podreti ograjo na meji, številni pa so mejo prečkali z brodenjem vode. Na več tisoč kilometrov dolgi poti karavani pomoč nudijo prostovoljske skupine in lokalno prebivalstvo, ki organizira distribucijo hrane in prevoze. Po poročanju Amnesty International je kakšnih tisoč ljudi, ki je v zadnjih dveh tednih zaprosilo za mednarodno zaščito v Mehiki, bilo odpeljanih v zaporne centre, v katerih jim je bila odvzeta svoboda gibanja in jim grozi deportacija.

Od avgusta lansko leto je iz Mjanmara v Bangladeš prebegnilo več kot 700 tisoč pripadnikov muslimanske manjšine Rohing. Ti so preko meje prebežali zaradi politike etničnega čiščenja s strani mjanmarske vojske v državi Rakhine. Po seriji spopadov med uporniškimi skupinami in spopadu z rohinško odrešilno vojsko 25. avgusta lansko leto so sledile tako imenovane čistilne operacije mjanmarske vojske v obliki požiganja vasi, pobojev in posilstev. Številni prebivalci so pred nasiljem vojske prebegnili v sosednji Bangladeš, ki pa je že novembra lani z Mjanmarom sklenil sporazum o vračanju prebeglih Rohing. Program vračanj se v slabem letu ni uresničil, po zadnjih pogovorih med državama pa naj bi z repatriacijo znova poskusili sredi novembra. Vodje rohinške skupnosti poudarjajo, da pogoji za vrnitev nikakor niso zagotovljeni, mjanmarske oblasti namreč zanikajo obtožbe etničnega čiščenja, prav tako pa ni bilo danih nobenih zavez za spoštovanje pravic muslimanske manjšine. Mjanmarska država namreč številnim Rohingam onemogoča pridobitev statusa državljana in s tem dostopa do osnovnih storitev in pravic. V Mjanmaru sicer trdijo, da so zgradili tranzitne centre in so pripravljeni na repatriacijo, medtem ko nameravajo v Bangladešu odpreti taborišče na otoku Basan Čar, ki pa naj bi bilo glede na opozorila izpostavljeno nevarnostim poplav.

Po nekaj več kot treh mesecih preiskovalnega zapora je bil na prostost izpuščen nekdanji izvršni direktor Audija Rupert Stadler. Tam je namreč pristal kot osumljenec v goljufijah pri testih izpušnih plinov pri dizelskih motorjih. Stadler je bil z vrha Audija odstavljen že oktobra lani, v zaporu pa je končal sredi junija letos, ko je sodišče odločilo, da bi lahko vplival na priče in druge osumljence. Nekdanji direktor je svobodo ponovno pridobil z izplačilom varščin in pod pogojem, da se vzdrži stikov z osebami, vpletenimi v preiskavo. Po navedbah tožilstva je Audi na tržišče poslal vsaj 210 tisoč avtomobilov s programsko opremo, ki v času testiranj zmanjša izpuste škodljivih plinov, medtem ko so dejanski izpusti med vožnjo bistveno večji. V Volkswagnu, ki ima pod okriljem tudi družbo Audi, so leta 2015, ko je bila afera Dieselgate razkrita, priznali, da so z opremo za goljufanje testiranj opremili okoli enajst milijonov avtomobilov.

 V Bolgariji je specializirano tožilstvo javnosti sporočilo aretacijo 20-ih oseb, ki so bile pridržane zaradi suma udeležbe v mreži preprodaje certifikatov o bolgarskem izvoru. Med aretiranimi je bil tudi  Petar Haralampiev, vodja Državnega urada za Bolgare v tujini, ki je zadolženo prav za izdajo teh certifikatov. Med aretiranimi je več uslužbencev urada in posrednikov, ki so za državljane Makedonije, Ukrajine in Moldavije urejali pridobitev certifikatov. Med junijem 2017 in junijem 2018 je bolgarsko državljanstvo pridobilo skoraj 18 tisoč ljudi, vsaj 10 tisoč pa je državljanstvo pridobilo na osnovi dokumentov, pridobljenih iz omenjenega urada, koliko pa naj bi bilo ponarejenih ni znano. Haralampiev je sicer član stranke, ki je del strankarske koalicije Združenih patriotov.

Ustavno sodišče v Ingušetiji, avtonomni republiki znotraj Ruske federacije, je odločilo, da je dogovor o izmenjavi ozemlja s sosednjo Čečenijo protiustaven. Podpis pod dogovor o dokončni ureditvi administrativne meje sta dala predsednika republik 26. septembra. Podpisu dogovora in kasnejšemu parlamentarnemu glasovanju o tem je sledilo več uličnih demonstracij v Ingušetiji, kljub zagotovilom oblasti, da gre le za gorovita in gozdnata področja. Sodišče nasprotovanje dogovoru utemeljuje z ustavnim členom, ki polaga oblast v roke ljudstva. Ljudstva, ki ni imelo besede pri sprejemu dogovora.

Slovenija

Predsednik liste Odprto Celje in županski kandidat Sandi Sendelbah je na današnji tiskovni konferenci napovedal vložitev pritožbe na ustavno sodišče, potem ko je občinska volilna komisija zavrnila njihove liste kandidatov za celjski mestni svet in svete krajevnih skupnosti ter mestnih četrti. Volilna komisija je odločitev upravičila s tem, da je na listah bilo prvotno napisano, da je predlagatelj Franc Pusar in skupina volivcev, kar so hoteli predstavniki liste nato spremeniti in napisati, da je predlagatelj lista Odprto Celje. Odločitvi komisije je sicer že pritrdilo upravno sodišče.

 Naslov absolutnega prvaka v predvolilnih zapletih z listami pa še vedno prepričljivo držijo Zeleni Slovenije. Potem ko se je več občanov pred nekaj dnevi v Trbovljah nepričakovano znašlo na listi Zelenih, je v Mariboru podobno izkušnjo imela še članica mariborskega lokalnega odbora SMC Ivona Prosen. Ta pravi, da je bila mimo svoje volje in vednosti uvrščena na listo za volitve v mariborski občinski svet. Citiramo: "Ko sem o tem govorila s Stanislavom Gričnikom, predsednikom nadzornega odbora Zelenih Slovenije, mi je priznal, da so ponaredili moj podpis. Ni mi znal pojasniti, zakaj so to storili," je še dodala Prosen, ki razmišlja tudi o kazenski ovadbi. Mogoče pa je dala podpis ob prejemu sadike rože, kot že omenjeni Trboveljčani.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness