V javnem komunalnem podjetju Prodnik, ki deluje na območju občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče, so trem agencijskim delavcem v petek odpovedali delovno razmerje. Ukrep sledi vzpostavitvi novega sindikata VIR Prodnik, ki si prizadeva za ureditev pravic agencijskih delavcev. Teh je približno 30. Več o razlogih za ustanovitev sindikata pove njegov predsednik Tomaž Ličen:

Izjava

Kot glavni razlog za podane odpovedi JKP Prodnik navaja epidemijo novega koronavirusa, zaradi katere ima Prodnik trenutno zmanjšano potrebo po delovni sili. To stanje seveda ni trajno. Prizadevanja za preklic odpovedi pojasni Ličen:

Izjava

Z odpuščanji pa se soočajo tudi slovenski delavci v Avstriji. Po navedbah predsednika Sindikata delavcev migrantov Slovenije Maria Fekonje je težava v tem, da gre v praksi najpogosteje za sporazumno odpoved delovnega razmerja, v primeru katere delavcu v Sloveniji ne pripada nadomestilo za brezposelnost. Avstrija sicer delodajalce poziva, naj zaposlenemu ob odpovedi izročijo tudi pisno zagotovilo o ponovni zaposlitvi, saj le tedaj delavcu nadomestilo pripada. Nekatera podjetja so slovenske delavce že pred dnevi pozvala, naj s seboj prinašajo nujne potrebščine v primeru zaprtja meja, in jim ponudila, da jim lahko priskrbijo nastanitev v Avstriji. Napoved se že delno uresničuje: severna soseda je namreč v noči s torka na sredo zaprla 51 maloobmejnih prehodov. 

Podoben ukrep velja tudi na meji s Hrvaško. Vladi sta zaprli 27 maloobmejnih prehodov, prav tako pa so za potniški promet popolnoma zaprte meje z Madžarsko in seveda z Italijo.

Opozorila študentskega sveta stanovalcev Študentskih domov v Ljubljani, da je vladni odlok o zaprtju študentskih domov nepopoln, so bila le delno uspešna. Po odloku bi morali študentske domove zapustiti vsi razen študentskih družin, tujih študentov, gostujočih profesorjev ter tistih, ki imajo v študentskem domu prijavljeno stalno prebivališče. Po pozivih stanovalcev je Nacionalni inštitut za javno zdravje popustil ter sporočil, da lahko ostanejo tudi tisti, ki so v samoizolaciji. Uprava Študentskih domov je sicer zatrdila, da ne nameravajo izvajati prisilnih izselitev. Za vse bodoče študente pa – ministrstvo za izobraževanje je podaljšalo prvi prijavni rok za vpis v prvi letnik visokošolskih programov. Prijavite se lahko do devetega aprila. 

Podaljšalo se je tudi čakanje na Evrovizijo. Ta je letos odpovedana, naslednje leto pa se bo odvijala v Rotterdamu, kamor bodo povabljeni že izbrani izvajalci za leto 2020. Morali bodo pa za nastop pripraviti nove pesmi.

Španski senatorji so kot zadnji potrdili pristopni protokol Makedonije v Severnoatlanstko zavezništvo. Za pristop Makedonije kot tridesete polnopravne članice NATA manjka le še formalnost predložitve ratifikacijskih listin ameriški vladi. 

V Maroku je sodišče novinarju Omarju Radiju izreklo štirimesečni suspenz in kazen v višini slabih petdeset evrov. Kriv je razžalitve sodnika Lahcena Todija, ki je socialne aktiviste pobude Hirak Rif obsodil na zaporne kazni od enega do dvajsetih let zaradi neavtoriziranih protestov. Radi je ob razsodbi tvitnil, da je sodnik ravnal po navodilih režima. Izražanje mnenja na socialnih omrežjih naj ne bi bilo prepovedano, a je novinar decembra vseeno preživel pet dni v priporu, nato so ga proti plačilu izpustili. V zadnjih mesecih so maroška sodišča zaradi razžalitve javnih uslužbencev in državnih organov več posameznikov obsodila na zaporne kazni do štirih let.

Kitajska bo izgnala novinarje treh ameriških časopisov. Ukrep bo prizadel vsaj 13 novinarjev, poleg izgona pa jim bodo delovanje prepovedali tudi na območju Hongkonga in Macaa. Peking od omenjenih treh časopisov, revije Time in medijske hiše Voice of America zahteva tudi pisna poročila o zaposlenih, financah, delovanju in nepremičninah, ki jih imajo v lasti na Kitajskem. Ukrep predstavlja stopnjevanje spora, ki se je začel z objavo mnenjskega članka v časopisu Wall Street Journal, kjer je pisec Kitajsko označil za “pravega bolnika Azije”. Sledil je izgon treh novinarjev omenjenega časnika s Kitajske, nakar so se ZDA odločile, da bodo pet kitajskih medijskih hiš obravnavale kot uslužbence kitajske vlade.

Parlament Nove Zelandije je dekriminaliziral splav. Do zdaj je umetna prekinitev nosečnosti veljala za prekršek po zakonu iz leta 1961, ki je določal tudi do 14 let zaporne kazni, vendar zakona niso nikoli dosledno uveljavljali in žensk, ki so se za splav odločile, niso sodno preganjali. Novi zakon je bil sprejet na tretjem branju z 68 glasovi za in 51 proti, po tem ko so poslanci z veliko večino zavrnili možnost odločanja o njem na referendumu. Po novi ureditvi se bodo ženske za prekinitev nosečnosti lahko odločile do dvajsetega tedna. 

Epidemija novega koronavirusa sili administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da sprejema drastične ukrepe. Napovedal je paket pomoči v višini tisoč milijard dolarjev, v sklopu katerega bo vsak državljan prejel nakazilo v višini tisoč dolarjev ali 915 evrov. V vrsto prizadetih vej gospodarstva, ki iščejo državno pomoč, se je postavila tudi igralniška industrija: staroselski poglavarji prosijo za paket v vrednosti 16,5 milijard evrov, ki bi omogočal nadaljnje plačevanje uslužbencem po zaprtju kazinojev. Staroselska plemena imajo v Združenih državah status suverenih narodov, kar pomeni, da lahko na območju rezervatov tvorijo lastne vlade in postavljajo lastne zakone, ne smejo pa pobirati davkov. 

Na najnovejših strankarskih volitvah za kandidata demokratov za predsednika ZDA je pričakovano znova slavil Joe Biden. Protikandidata Bernieja Sandersa je premagal na Floridi, v Illinoisu in Arizoni, volitve v Ohiu pa so odpadle iz zdravstvenih razlogov. 

Znanstvena redakcija sporoča: v ZDA je prva klinična študija za potencialno cepivo proti COVID-19 stopila v prvo fazo preskušanja. Testi bodo potekali na prostovoljcih, preizkušani pa bodo različni odmerki cepiva. To temelji na prenašalni RNA. Ta v telesu sproži sintezo proteinskega plašča virusa, na katerega naj bi se odzval naš imunski odziv.

Cepivo je nastalo s sodelovanjem ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje ter biotehnološkega podjetja Moderna. A preden se razveselite: to cepivo ne bo pripravljeno še vsaj 12 do 18 mesecev. Prav tako ni znano, ali bo na voljo celemu svetu ali zgolj ZDA, niti ne vemo, koliko bo stalo, v vsakem primeru pa ga bo verjetno nemogoče izdelovati v zadostnih količinah. Po svetu je sicer v razvoju več deset možnih cepiv proti virusu SARS-CoV-2. 

OFF sta s pomočjo Znanstvene redakcije pripravila vajenec Andrej in Lucija.