Lepo pozdravljeni. Nemška stranka Alternativa za Nemčijo, ki je znana po svojih protievropskih stališčih, je v Hamburgu na protestnem shodu zbrala 700 ljudi. Iskrena manifestacija ali populističen akt? 22. septembra so namreč v Nemčiji državnozborske volitve in po zadnjih javnomnenjskih raziskavah Alternativo za Nemčijo podpirajo le 3 odstotki volilnih upravičencev, kar pa ne zadošča, da se stranka prebije v nemški Bundestag, a omeniti gre, da privržence novači prvo leto. S čim – z ostro kritiko varčevalne politike Angele Merkel in zavzemanjem za ukinitev skupne evropske valute.

Na londonskem letališču Heathrow so britanski policisti na podlagi določil, jasnih in razumljivih le izbranim, 7. člena zakona o terorizmu iz leta 2000 skoraj devet ur zadrževali Davida Mirando, sodelavca/partnerja novinarja Guardiana Glenna Greenwalda, ki je za britanski časnik pokrival zgodbo o Edwardu Snowdnu in pomagal svetu razkriti ter razumeti podrobnosti spornih nadzornih programov ameriške Agencije za nacionalno varnost. Guardian je navedel, da so policisti Davidu Mirandi zaplenili mobilni telefon, prenosni računalnik, fotoaparat, več spominskih kartic in DVD-je. V času zasliševanja pa ni imel pravice do odvetnika.

Novinar Greenwald je prek Guardiana sporočil, da je to nedvoumen napad na svobodo tiska in postopek zbiranja informacij. S tem dejanjem pa je Velika Britanija poslala jasno sporočilo. Ustrahovanje in nadlegovanje na delovnem mestu bo sledilo v primerih, ko bodo novinarji objavljali tovrstne, predvsem za oblasti občutljive zgodbe. Dejstvo je, da takšne poteze predstavljajo resno grožnjo novinarjem kjer koli po svetu, a po besedah Greenwalda njega in njegovih sodelavcev takšno zastraševanje nikakor ne bo ustavilo, pač pa bodo zaradi njega pri svojem delu še bolj odločni.

Evropsko poročilo o gozdovih iz leta 2011 pravi, da gozdovi v Evropi pokrivajo 50 odstotkov površine, da se gozdnatost še naprej povečuje in da drevje absorbira približno 10 odstotkov letnih emisij toplogrednih plinov, ki jih izpustimo v ozračje. Ekipa raziskovalcev je objavila dolgoletno študijo, ki postavlja te trditve na glavo. Študija je pokazala, da se količina atmosferskega CO2, ki ga absorbirajo evropska drevesa, od leta 2005 upočasnjuje. Po študiji naj bi evropski gozdovi dosegli maksimalno točko nasičenosti z ogljikom, vzroki pa tičijo v zmanjševanju prostornine posameznih dreves, krčenju gozdov in naravnih motnjah.

Eden od soavtorjev raziskave Gert-Jan Nabuurs je pojasnil, da se pogozdovanje v Evropi zmanjšuje in da je precejšen delež gozdov zrel, zasajen večinoma v začetku 20. stoletja in v obdobju po drugi svetovni vojni. Ti gozdovi pa so dosegli starost med 70 in 80 let, kar pomeni, da so prišli v fazo življenja, ko se stopnja rasti začenja umirjati. Na drugi strani pa smo v Evropi dodali relativno majhne površine novega gozda, ki pa ni zadostno nadomestilo izgube stopnje rasti v starih gozdovih. Urbanizacija in krčenje gozdov sta na eni strani zmanjšala velikost biosfere, ki iz ozračja s pomočjo fotosinteze odstranjuje ogljik, na drugi strani se je v zadnjem desetletju predvsem z vzponom razvijajočih se gospodarstev v državah, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, drastično povečal izpust toplogrednih plinov.

Nizozemski minister za socialne zadeve Lodewijk Asscher opozarja, navajamo: "Oranžno opozorilo je izdano, ko reke dosežejo alarmantno visok nivo. Zdaj je čas za podobno opozorilo v primeru nekaterih negativnih posledic prostega gibanja oseb znotraj Evropske unije", konec citata. Zapisano je z britanskim nasprotnikom prostega gibanja oseb znotraj EU Davidom Goodhartom objavil v nizozemskem časniku De Volskrant. V obeh državah je javnost čedalje bolj evroskeptična in vse manj gostoljubna do tujih delavcev. Asscher doda, da mora sredinska levica – omenimo, da je zakon zasnoval strankarski kolega Fritz Bolkestein, takrat evropski komisar za notranji trg – najti pot, kako pravico do prostega gibanja uveljavljati v interesu vseh državljanov, ne le bolje izobraženih. Predvsem nizko izobražena delovna sila iz Bolgarije in Romunije naj bi bila izkoriščana na račun domače. Analize sicer potrjujejo izkoriščanju, ne pa tudi zasičenosti delovne sile v omenjenih državah. Da so na Nizozemskem neugodni obeti, že sluti Mudonja Moody's, ki državo opozarja – bonitetna ocena trojni A se vam bo kmalu znižala.

Negativni obeti pa so realnost v Egiptu, kjer se sporadični spopadi med državnimi silami in podporniki odstavljenega predsednika Mohameda Mursija nadaljujejo vse od minule srede, ko sta vojska in policija trdo opravili z protestniki in ob tem ubili več sto ljudi. Število doslej preminulih glede na uradne objave šteje 800 oseb. Na posebnem srečanju so veleposlaniki Evropske unije ugotovili, da imajo precej različne poglede na situacijo in še bolj na ukrepe, ki naj bi jih uvedla Evropska unija – predvsem v smislu oboroževanja in siceršnje pomoči vojaškemu režimu v Egiptu. Dogovorili so se, da se bodo o stvari dogovarjali zunanji ministri na svojem naslednjem srečanju.

Odvetnik Hosnija Mubaraka pa sporoča: "Nekdanji predsednik bo izpuščen v roku 48 ur, saj mu tožilstvo ni moglo dokazati korupcije." Čaka ga še ponovno sojenje zaradi ubojev protestnikov leta 2011. To je preložene na 25. avgust saj v danih razmerah sodstvo ne deluje.

Z branjem udeležencev francosko-slovenske prevajalske delavnice so se sinoči v Veličanah začeli Večeri pred Dnevom, uverturni sklop dogodkov v letošnji že četrti po vrsti festival Dnevi poezije in vina. Festival se bo na standardni lokaciji ptujskih ulic in trgov uradno pričel v sredo, potem ko bo pesniško in vinsko navdahnjena karavana obšla še Novo mesto, Ljubljano, Volče, Potrno, Ormož, Vrbo in Krško. Več o samem programu nam je povedala Anja Kovač, koordinatorka festivala.

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

Tokratni festival, ki bo potekal do petka, 24. avgusta, bo sicer posvečen Srečku Kosovelu, zato smo Kovačevo še vprašali, na kakšen način bodo festival posvetili Kosovelu in zakaj ravno temu velikanu slovenske poezije

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.