V Papui Novi Gvineji je približno sto policistov, vojakov in paznikov v zaporih vdrlo v parlament in zaprlo ceste. Zahtevali so izplačilo dodatka za delo na vrhu organizacije za gospodarsko sodelovanje v azijsko-pacifiški regiji, krajše APEC, v višini 90 evrov na zaposlenega. Vlada te pacifiške države je v namen vrha kupila več kot štirideset luksuznih avtomobilov, kar je sprožilo kritike že pred začetkom APEC-a. V protestu je bilo poškodovano predvsem pohištvo, vodstvo APEC-a pa je zagotovilo, da so plačila že v procesu in naj protestniki še malo počakajo.

Italijansko tožilstvo v Catanii je odredilo zaplembo humanitarne ladje Aquarius zaradi nepravilnega ravnanja z odpadki. Nevladni organizaciji Zdravniki brez meja in SOS Mediterranee, lastnici ladje, naj bi na ozemlju Italije napačno prijavili 24 ton potencialno strupenih odpadkov, in sicer so jih prijavili kot običajne odpadke. S tem naj bi privarčevali 460 tisoč evrov stroškov. Ladja, ki je v dveh letih rešila okoli 30 tisoč beguncev iz Sredozemlja, je po tem, ko so ji Panamske oblasti septembra preklicale registracijo, zasidrana v francoskem pristanišču Marseille.

Podjetje Airbnb, eno izmed največjih svetovnih posrednikov internetnih ponudb turističnih uslug je naznanilo, da se umika z Zahodnega brega, kjer je imel v ponudbi okoli 200 stanovanj v lasti Izraelcev. Ta stanovanja so za podjetje sporna, ker se nahajajo na ozemlju, ki je od izraelske okupacije ozemlja leta 1967 ena izmed glavnih točk spora med Izraelom in sosednjimi državami. Od takrat na tem območju deluje pravna segregacija, saj za Palestince velja vojaško, za Izraelce pa civilno pravo. Precejšnje kritike za delovanje na Zahodnem bregu je Airbnb požel leta 2016, ker je imel to območje na spletni strani navedeno kot izraelsko.

Španski premier Pedro Sánchez je napovedal zavrnitev dogovora med Evropsko unijo in Veliko Britanijo o Brexitu, to je izstopu Velike Britanije iz EU, če besedilo, povezano z Gibraltarjem ne bo spremenjeno. Gre predvsem za 183. člen pogodbe, ki govori o dogovarjanju z EU po uradnem izstopu Velike Britanije. Španska vlada se boji, da bodo dogovori vključevali tudi usodo Gibraltarja in zahtevajo bilaterarne dogovore z Veliko Britanijo. Prebivalstvo polotoka je na referendumu leta 2016 s 96 odstotki glasovalo za ostanek v EU. Polotok je namreč od Utrechtske pogodbe iz leta 1713 uradno v britanski upravi. Španija sama ne more preprečiti dogovora o izstopu Velike Britanije, saj je ta veljaven, če ga potrdi vsaj 20 od 27 držav članic.

Kosovo na zasedanju v Dubaju že tretjič ni bilo sprejeto v Mednarodno organizacijo kriminalistične policije, znano tudi kot Interpol. Od 192 držav članic je za vstop Kosova glasovalo 68 držav, za sprejem pa je potrebnih 115 glasov. Članstvo je Kosovo pred tem poskušalo pridobiti že v letih 2015 in 2016, lani pa je pred zasedanjem generalne skupščine Interpola na Kitajskem prošnjo umaknilo zaradi premajhne podpore. Članstvo v organizaciji bi Kosovu med drugim omogočilo vložitev Interpolovih nalogov, predvsem za srbske uradnike, ki jih kosovske oblasti obtožujejo za vojne zločine.

Vladni pogajalci, SVIZ in dva zdravstvena sindikata so dosegli dogovor o plačah v javnem sektorju pred stavko, napovedano za začetek decembra, ki bo tako prestavljena in ne odpovedana, kot je trdil glavni pogajalec vladne strani Peter Pogačar. Dogovor obsega zvišanje plač z januarjem 2019, oblikovanje novega delovnega mesta učitelj razrednik, izplačilo 200 evrov dodatka za regres delavcem z minimalno plačo in ureditev plačila raziskovalcem. Z dogovorom pa se ne strinja konfederacija sindikatov Pergam pod vodstvom Jakoba Počivalška, ki opozarja, da lahko pride do porušenja plačnih razmerij z izjemami, ki jih dogovor predvideva. To lahko pomeni, da se povišanje plač ne bo zgodilo v predvidenem času, saj je za uveljavitev dogovora potrebna ustrezna sindikalna večina. Za več informacij prisluhnite današnjemu Offsajdu ob petih.

Republiki Hrvaška in Slovenija sta sprejeli dogovor o skladiščenju radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško, krajše NEK. Visokoradioaktivni odpadki, ki jih predstavlja predvsem izrabljeno jedrsko gorivo, bodo tako do leta 2043 v Krškem. Po tem pa bodo predstavniki obeh držav lastnic elektrarne iskali najustreznejšo rešitev za odlaganje na Hrvaškem, v Sloveniji ali na mednarodnih odlagališčih. Sicer pa čez pet let poteče rok, da Hrvaška, v skladu z mednarodno pogodbo iz leta 2004, prevzame polovico nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov iz NEK-a. Najverjetnejše odlagališče se nahaja na Trgovski gori ob meji z BiH. Hrvaška namreč zaradi previsokih stroškov, nezaupanja v varnost odlagališča in premajhne vključenosti hrvaških podjetij v projekt ni sprejela slovenske ponudbe o odlagališču v Vrbini poleg Krškega.

Off je pripravil vajenec Virant.