3. 7. 2012 – 14.00

Kokainski OFF

Audio file

Po desetletjih neuspešnih politik boja proti narkotikom pod vodstvom Združenih držav Amerike so se nekateri latinskoameriški voditelji odločili, da je skrajni čas, da zadeve prevzamejo v svoje roke. Ustavno sodišče v Kolumbiji je v petek potrdilo vladni predlog o dekriminalizaciji posedovanja majhnih količin kokaina in marihuane, namenjene za osebno uporabo. Posameznik bo pri sebi lahko imel do 20 gramov marihuane in največ en gram kokaina. Najnovejše iniciative za dekriminalizacijo drog v Latinski Ameriki prihajajo s strani predsednika Kolumbije Hozea Manuela Santosa in nacionalnega parlamenta, v preteklosti pa so jih izrekli že tudi nekateri drugi voditelji. Dokazano je, da z zakonom o dekriminalizaciji narkotikov ni bojazni, da se bo posledično povečalo število uživalcev drog, kvečjemu se bo zmanjšalo število aretacij uživalcev drog.

Sirski predsednik Bašar al Asad sporoča, da nikakor ni zadovoljen z dejstvom, da so sirske sile prejšnji mesec zrušile sirsko letalo. Bašar al Assad dodaja, da ne bi rad videl, da napeti odnosi med Sirijo in Turčijo prerastejo v odprt konflikt. Predsednik obžaluje in zatrjuje, da so sirske oblasti izvedele, da je bilo letalo turško šele po tistem, ko so ga zrušili. Bašar al Alsad dodaja, da Sirija ne bo niti zbrala niti poslala svoje vojske na mejo s Turčijo, ne glede na to, kakšne ukrepe bo sprejel premier minister Turčije Recep Tayyip Erdogan.

Britanski farmacevtski velikan GlaxoSmithKline (izg: glakso smit klajn) je bil kaznovan z zneskom treh milijard ameriških dolarjev, potem ko je vodstvo priznalo, da so promovirali svoja zdravila z uporabo dvomljivih metod. Farmacevtsko podjetje je bilo obdolženo trženja zdravil za neodobrene namene, skrivanja varnostnih informacij in goljufanje ameriškega programa Medicaid. Podjetje je priznalo, da so antidepresiva Paxil (izg: peksl) in Wellbutrin (izg: uelbutrin) promovirali za namene, ki jih ameriške oblasti niso eksplicitno odobrile, tudi za uporabo pri otrocih in mladostnikih. Gre sicer za največjo kazen za farmacevtsko podjetje v zgodovini.

Predsednik Rusije Vladimir Putin je na sestanku državne komisije za vojaško-tehnično sodelovanje v Sočiju ob Črnem morju sporočil, da je Rusija v prvi polovici leta prodala orožje v vrednosti več kot 6,5 milijarde dolarjev, kar pomeni, da je trenutno druga največja svetovna izvoznica orožja. V primerjavi z lanskim letom je izvoz ruskega orožja porasel za 14 odstotkov. Putin meni, da je trgovanje z orožjem zelo konkurenčno in kompleksno, zaradi česar je uspeh Rusije še bolj pomemben. Dodaja še, da vojaško-tehnično sodelovanje ni prineslo zgolj gospodarske koristi, ampak je tudi sredstvo za promocijo ruskih nacionalnih interesov. Z napredkom Moskve nista zadovoljna Zahod in Arabska liga, ki Rusijo pozivata, naj preneha sodelovanje s sirskimi oblastmi in dobavo bojnih helikopterjev Damsku.

Rusko veleposlaništvo v Ljubljani bo znova oblegano. Tokrat bodo Lezbično-feministična univerza, Društvo mesta žensk in festival Rdeče zore ob štirih popoldan organizirali protest v podporo priprtim članicam ruske umetniške skupine Pussy Riot. Kaj je osnovni namen današnjega protesta pred ruskim veleposlaništvom v Ljubljani, nam bo povedala članica programske ekipe festivala Rdeče zore Tea Hvala:

IZJAVA SE NAHAJA V POSNETKU ODDAJE

Rusija je s priporom članic skupine Pussy Riot prekoračila vse meje svobode izražanja in marsičesa drugega, o čemer ponovno govori Tea:

IZJAVA SE NAHAJA V POSNETKU ODDAJE

V Kranjski Gori se je odvila okrogla miza na temo 'Pomen politične participacije mladih za novo definicijo skupnega dobrega'. Gostje so bili Domen Savič in Barbara Kvas iz projekta e-Demokracija, podpredsednica odbora za stranke za trajnostni razvoj Nina Šoštarič ter direktor Inštituta za elektronsko participacijo Simon Delakorda. Slednji nam je več povedal o vsebini javne razprave:

IZJAVA SE NAHAJA V POSNETKU ODDAJE

OFF sta pripravila Aleksandra in Božidar.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.